Slovenski pravopis 2001

b (11.751-11.800)

  1. zaškrebljáti -ám dov.; drugo gl. škrebljati (á ȃ) Miš je zaškrebljala; poud. Pod nogami je zaškrebljal pesek |zaškripal|
  2. zaškrobotáti -ám tudi zaškrobotáti -óčem dov.; drugo gl. škrobotati (á ȃ; á ọ́) Toča je zaškrobotala; zaškrobotati z/s čim ~ s posodo
  3. zatelebán -a -o; bolj ~ (á) slabš. |zaljubljen|: ~ fant; zateleban v koga/kaj ~ ~ sošolko zatelebánost -i ž, pojm. (á) slabš. |zaljubljenost|
  4. zatelebáti se -ám se dov. -àj se -ájte se; -àl se -ála se, -àt se; zatelebánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |zaljubiti se|: v koga/kaj ~ ~ ~ sosedovo dekle
  5. zatrobéntati -am dov. (ẹ̑) Trobentači so zatrobentali; zatrobentati kaj ~ umik; slabš. zatrobentati kaj o čem ~ nekaj o svojih uspehih |vsiljivo reči, povedati|
  6. zatrobíti in zatróbiti -im dov.; drugo gl. trobiti (í/ı̑/ọ́ ọ́) Trobentač ~i; ~ s trobento; zatrobiti kaj ~ napad; slabš. Pridite že, je zatrobil v hišo |glasno, doneče zaklical|; zatrobiti na kaj ~ ~ rog, trobento; zatrobiti v kaj ~ ~ rog; zatrobiti komu/čemu ~ nasproti vozečemu avtomobilu
  7. zavabíti in zavábiti -im dov. zavábljenje; drugo gl. vabiti (í/ı̑/á á) koga/kaj Gore so ga zavabile; zavabiti k/h čemu Zvon ~i k maši
  8. zavibrírati -am dov. -an -ana; zavibríranje (ı̑) zatresti (se), zanihati: Struna ~a; zavibrirati kaj ~ struno
  9. zazébsti -zébe dov. -i -ite; zazébel -bla, zazébst/zazèbst, zazébljen -a tudi zazében -a; zazébljenje tudi zazébenje; (zazébst/zazèbst) (ẹ́) 1. koga/kaj Zazeblo ga je v prste; poud. ~e me, če se spomnim tistih let |Dobim občutek mraza| 2. os., neobč. zazebsti koga/kaj Mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo
  10. zazíb -a m (ı̑) ~ zibelke
  11. zazibálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) peti otroku ~o
  12. zazíbati tudi zazibáti -ljem in zazíbati tudi zazibáti -am in zazíbati -ljem in zazíbati -am dov. zazíbanje tudi zazibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) koga/kaj Veter je zazibal jambore; ~ otroka pozibati; zazibati koga v kaj ~ otroka v spanje; poud. Pesem jih je zazibala v spomine |je vzbudila spomine| zazíbati se tudi zazibáti se -ljem se in zazíbati se tudi zazibáti se -am se in zazíbati se -ljem se in zazíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) ~ ~ pri hoji; poud. zazibati se v kaj ~ ~ ~ prijetne sanje |začeti sanjati|
  13. zazibávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zazibávanje (ȃ) koga v kaj Vožnja z vlakom ga ~a v miren sen zazibávati se -am se (ȃ) poud. v kaj ~ ~ ~ spomine |začeti se spominjati|
  14. zaznámba -e ž (ȃ) ~ izdelkov; neobč.: ~e ob robu besedila opombe; ~ na rojstnem listu zaznamek; pravn. ~ vknjižbe
  15. zazóbek -bka m (ọ̑) ~ cepina
  16. zazóbnica -e ž (ọ̑) vet. konjska ~
  17. zažebljáti -ám dov. zažebljánje; drugo gl. žebljati (á ȃ) neobč. |pribiti z žeblji|: kaj ~ letev
  18. zažlébiti -im tudi zažlebíti -ím dov. zažlébil -a tudi zažlébil -íla, nam. zažlébit tudi zažlebít/zažlebìt; zažlébljenje tudi zažlebljênje; drugo gl. žlebiti (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ı̑ í) kaj ~ desko
  19. zažlobudráti -ám dov.; drugo gl. žlobudrati (á ȃ) Juha v loncu je zažlobudrala; poud. zažlobudrati kaj Nekaj je zažlobudral po italijansko |nerazločno, hitro rekel|; brezos. V kotličku je zažlobudralo
  20. zažuboréti -ím dov.; drugo gl. žuboreti (ẹ́ í) Voda ~i iz pipe; poud. Iz radia je zažuborela melodija |se je prijetno zaslišala|; poud. zažuboreti kaj ~ nekaj prijaznih besed |živahno, lahkotno reči, povedati|
  21. zb. okrajš. zbornik
  22. ZB ZB-ja tudi ZB -- [zəbə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Zveza borcev
  23. zbadajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ trn; poud. ~a bolečina |ostra, ponavljajoča se|
  24. zbadajóče nač. prisl. (ọ́) poud. ~ odgovoriti |zbadljivo|
  25. zbádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbádanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ vsiljivca z buciko; poud. ~ fanta s pikrimi besedami |prizadevati, dražiti|; Njegova neobrita brada jo ~a; brezos. ~a ga v prsih; zbadati v kaj Strnišče ~a ~ bose noge; poud. Burja ~a ~ obraz |povzroča občutek mraza| zbádati se -am se (ȃ) poud. Zbadala sta se s pikrimi besedami |dražila|
  26. zbadljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ človek; biti preveč ~ zbadljívi -a -o (í) ~a pesem zbadljíva -e ž, rod. mn. -ih (í) poud. izreči kako ~o |zbadljivo opazko, pripombo| zbadljívost -i ž, pojm. (í)
  27. zbadljívec -vca m z -em člov. (ı̑) poud. |zbadljiv človek| zbadljívka -e ž, člov. (ı̑) poud. zbadljívčev -a -o (ı̑) poud.
  28. zbadljívka -e ž (ı̑) |beseda; pesem|
  29. zbadljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ odgovoriti
  30. zbalancíran -a -o (ı̑); gl. zbalansiran
  31. zbalancírati -am dov. -an -ana; zbalancíranje (ı̑); gl. zbalansirati
  32. zbalansíran -a -o (ı̑) ~o krmilo uravnoteženo zbalansíranost -i ž, pojm. (ı̑) uravnoteženost
  33. zbalansírati -am dov. -an -ana; zbalansíranje (ı̑) kaj ~ jadrnico spraviti v ravnotežje, uravnotežiti
  34. zbanalizíran -a -o; bolj ~ (ȇ) ~ okus bralcev zbanalizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
  35. zbanalizírati -am dov. -an -ana; zbanalizíranje (ı̑) kaj ~ resna vprašanja zbanalizírati se -am se (ı̑) Želje gledalcev so se zbanalizirale
  36. zbankrotíran -a -o (ı̑) ~o podjetje finančno propadlo zbankrotíranost -i ž, pojm. (ı̑)
  37. zbankrotírati -am dov. -an -ana; zbankrotíranje (ı̑) povzročiti finančni polom, stečaj
  38. zbarantáti -ám dov.; drugo gl. barantati (á ȃ) slabš. za kaj ~ ~ kravo |pogoditi se za ceno|
  39. zbásati zbášem tudi zbásati zbásam dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana (á ȃ; á ȃ) knj. pog. stlačiti, zriniti: koga/kaj v kaj ~ stvari v nahrbtnik; ~ ujetnike v vagon zbásati se zbášem se tudi zbásati se zbásam se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. stlačiti se, zriniti se: ~ ~ na vlak
  40. zbáti se zbojím se dov., nam. zbàt se; drugo gl. bati se (á í) koga/česa ~ ~ nasprotnika; ~ ~ mraza; zbati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ zdravje; Zbal se je, da ga ne bi užalil; ~ ~ in zbežati
  41. zbégan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ človek; ~ pogled zbéganost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  42. zbéganec -nca m z -em člov. (ẹ̑) zbéganka -e ž, člov. (ẹ̑) zbégančev -a -o (ẹ̑)
  43. zbégano nač. prisl. (ẹ̑) ~ odgovarjati
  44. zbégati -am dov. -an -ana; zbéganje (ẹ̑) koga/kaj Vprašanje ga je zbegalo; Strel je zbegal ptice
  45. zbégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) neobč. uiti, zbežati: ~ čez mejo
  46. zbeléti -ím dov.; drugo gl. beleti (ẹ́ í) Lasje so mu zbeleli
  47. zbelíti in zbéliti -im dov.; drugo gl. beliti 1 (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) redk. kaj Pripeka je zbelila skale razbelila; Sonce ~i zavese obeli
  48. zberáčiti -im dov. -en -ena; zberáčenje (á ȃ) kaj ~ veliko denarja naberačiti
  49. zbesedíčiti se -im se dov. (í ı̑) pokr. spreti se, sporeči se
  50. zbesnèl -éla -o in zbesnél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ bik; ~ človek zbesnélost -i ž, pojm. (ẹ́)

   11.501 11.551 11.601 11.651 11.701 11.751 11.801 11.851 11.901 11.951  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA