b (11.551-11.600)

11551. zabíti -bíjem dov., nam. zabít/zabìt; zabítje; drugo gl. biti 1 (í ı̑) kaj ~ kol v zemljo; šport. žarg. ~ gol dati, doseči; slabš. ~ vso plačo |zapraviti|; nizk. zabiti koga |odrezavo zavrniti|; zabiti kaj z/s čim ~ sod z veho; V stolpu je zabila ura |začela biti| zabíti se -bíjem se (í ı̑) knj. pog. ~ ~ z avtom zaleteti se, trčiti; poud. zabiti se v kaj ~ ~ ~ študij |prizadevno se lotiti študija| zabíti si -bíjem si (í ı̑) poud. kaj ~ ~ kaj v glavo |trdno se odločiti kaj doseči|
11552. zabláten -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ prekop; ~i čevlji zablátenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
11553. zablátiti -im dov. -en -ena; zablátenje (á; á ȃ) kaj ~ tla v sobi zablátiti se -im se (á; á ȃ) Ceste so se zaradi dežja zablatile
11554. zablebetáti -ám in zablebetáti -éčem dov.; drugo gl. blebetati (á ȃ; á ẹ́) slabš. kaj razburjeno nekaj ~ |nerazločno, nesmiselno spregovoriti| zablebetáti se -ám se in zablebetáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) slabš. |zareči se, zagovoriti se|
11555. zablêjati -am dov. zablêjanje (é; ȇ) Jagnje je zablejalo; slabš. zablejati kaj |zategnjeno, jokavo povedati|
11556. zableketáti -ám in zableketáti -éčem dov.; drugo gl. bleketati (á ȃ; á ẹ́) Ovca je zableketala
11557. zablesketáti se -ám se tudi zablesketáti se -éčem se tudi zablesketáti -ám tudi zablesketáti -éčem dov. zablesketánje; drugo gl. blesketati (á ȃ; á ẹ́) Rezilo se ~a
11558. zablestéti -ím dov. zablestênje; drugo gl. blesteti (ẹ́ í) neobč. Rosa ~i v soncu se zablešči, zalesketa zablestéti se -ím se (ẹ́ í) neobč. zableščati se, zalesketati se
11559. zableščáti -ím dov. zableščánje; drugo gl. bleščati (á í) neobč. Gora ~i v soncu se zablešči zableščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu
11560. zablísk -a m, pojm. (ı̑) ~ svetlobe; poud. ~ spoznanja |izraz, pojav|
11561. zablískati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála; zablískanje (í) Svetilnik ~a; zabliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi |jezno, živahno pogledati| zablískati se -a se (í) Močno se je zabliskalo; poud., s smiselnim osebkom zabliskati se komu Zabliskalo se mu je, da je naredil napako |dojel je, spoznal je|; os., poud. V očeh se ji je zabliskala jeza |pokazala|
11562. zablísniti -em dov. zablísnjenje (í ı̑) Svetilnik ~e; zablisniti z/s čim po kom/čem poud. ~ s pogledom po ljudeh |jezno, živahno pogledati| zablísniti se -em se (í ı̑) Na nebu se je zablisnil utrinek; poud., s smiselnim osebkom zablisniti se komu Končno se mu je zablisnilo |dojel je, spoznal je|
11563. zablóda -e ž (ọ̑) spoznati ~o; pojm., poud. živeti v ~i |v zmotnem prepričanju|
11564. zablodèl -éla -o in zablodél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ izstrelek; neobč. ~o dekle zablodélost -i ž, pojm. (ẹ́)
11565. zablodíti in zablóditi -im dov. zablójenje in zablódenje; drugo gl. bloditi (í/ı̑/ọ́ ọ́) ~ v gozd, v gozdu; neobč. ~ v življenju zaiti
11566. zablokírati -am dov. -an -ana; zablokíranje (ı̑) kaj ~ ceste ( zapreti); Kolo je zablokiralo
11567. zabóbnati -am dov. zabóbnanje (ọ̑) Bobnarji so zabobnali; zabobnati kaj ~ koračnico; zabobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi
11568. zabobnéti -ím dov.; drugo gl. bobneti (ẹ́ í) Tla so zabobnela pod njihovimi koraki; zabobneti čez kaj Vlak je zabobnel čez most; brezos. V daljavi je zabobnelo
11569. zabòd -óda tudi zabòd -ôda m, pojm. (ȍ ọ́; ȍ ó) ~ igle v žilo; števn. razkužiti ~
11570. zabodèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ žebljiček; zaboden v kaj trn, ~ v prst; poud.: ~ pogled |zelo neumen, začuden|; gledati kakor ~ vol |zelo neumno, začudeno| zabodênost -i ž, pojm. (é)
11571. zabodêno nač. prisl. (é) poud. ~ gledati |neumno, začudeno|
11572. zabodljáj -a m z -em pojm. (ȃ) pri ~u poškodovati površino; števn. prešteti ~e
11573. zabóga ¹ nik. člen. (ọ̑) knj. pog. Njega ~ ne boš pregovoril nikakor; Če jih hočeš pridobiti, jih ~ ne prestraši
11574. zabóga ² razpolož. medm. (ọ̑) Kaj se pa dogaja, ~; ~, kakšno presenečenje; ~, odpri že
11575. zabòj -ôja m z -em (ȍ ó) zabiti pokrov na ~; ~ za premog; ~ krompirja
11576. zabojárna -e ž (ȃ) delati v ~i
11577. zabôjast -a -o (ó) ~a omara
11578. zabójček -čka in zabôjček -čka m (ọ̑; ȏ) manjš. ~ jabolk
11579. zabôjen -jna -o (ó; ȏ) zabôjni -a -o (ó; ȏ) ~ odpirač
11580. zabójnik -a m (ọ̑) prevažati blago v ~ih
11581. zabókati -am dov. zabókanje (ọ́ ọ̑) lov. Srnjak je zabokal
11582. zaboléti -ím dov.; drugo gl. boleti (ẹ́ í) koga Glava ga je zabolela; brezos. V prsih jo je zabolelo
11583. zabolščáti -ím tudi zabolščáti se -ím se [u̯š] dov. zabolščánje; drugo gl. bolščati (á í; á í) ~ (se) predse; zabolščati (se) v koga/kaj Vsi so (se) zabolščali v prišleka
11584. zabôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj v jezi ~ soseda; zabosti kaj v koga/kaj ~ iglo v blazinico zabôsti se -bôdem se (ó) Trn se mu je zabodel v prst
11585. zabránati -am dov. -an -ana; zabránanje (á; ȃ) kaj ~ seme
11586. zabráti se -bêrem se dov., 3. os. mn., privzdig. zaberó se, nam. zabràt se; drugo gl. brati (á é) Zabral se je, da ni slišal zvonca
11587. zabrazdáti -ám dov. zabrazdánje; drugo gl. brazdáti (á ȃ) ~ s prsti po blatu
11588. zabrázditi -im dov. -en -ena; zabrázdenje (á ȃ) neobč. ~ v tujo njivo zaorati; neobč. zabrazditi kaj Skrbi so ji zabrazdile obraz
11589. zabrazgotíniti se -im se dov. zabrazgotínjenje (í ı̑) Rana se je zabrazgotinila
11590. zabrazgotínjen -a -o (ı̑) ~a opeklina zabrazgotínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
11591. zabrbljáti -ám dov. zabrbljánje; drugo gl. brbljati (á ȃ) kaj ~ nekaj besed; poud. Voda v loncu je zabrbljala |brbotajoč zavrela| zabrbljáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ pozno v noč |zaklepetati se|
11592. zabrbotáti -ám tudi zabrbotáti -óčem dov. zabrbotánje; drugo gl. brbotati (á ȃ; á ọ́) Voda v kotličku je zabrbotala; poud. zabrbotati kaj ~ nekaj namesto odgovora |sunkovito, nerazločno reči|
11593. zabrbráti -ám dov. zabrbránje; drugo gl. brbrati (á ȃ) V sodih je zabrbral sadjevec; poud. zabrbrati kaj ~ nekaj v polsnu |sunkovito, nerazločno reči|
11594. zabŕcati -am dov. (ŕ; ȓ) Otrok je veselo zabrcal
11595. zabrêdenec -nca in zabredênec -nca m z -em (ȇ; é) zem. |balvan, samovnjak|: apnenčasti ~
11596. zabrékati -am nedov. -ajóč, -áje; zabrékanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Noge ~ajo
11597. zabrékel -kla -o [-u̯]; bolj ~ (ẹ́) ~e veke; ~ v obraz zabuhel zabréklost -i ž, pojm. (ẹ́)
11598. zabreklína -e ž (í) ~ na trebuhu
11599. zabrékniti -em dov. zabréknjenje (ẹ́ ẹ̑) Noga mu je zabreknila
11600. zabréknjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~i gležnji zabréknjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

   11.301 11.351 11.401 11.451 11.501 11.551 11.601 11.651 11.701 11.751  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani