b (11.501-11.550)

11501. zabavežêljen -jna -o; bolj ~ (é; é ȇ é) ~a mladina zabavežêljnost -i ž, pojm. (é)
11502. zabávica -e ž (ȃ) manjš.; poud. mladostniška ~ |zabava|
11503. zabavíšče -a s (í) iti v ~
11504. zabavíščen -čna -o (ı̑) zabavíščni -a -o (ı̑) ~ prostor
11505. zabávkati -am dov. zabávkanje (ȃ) lov. Lisica je zabavkala
11506. zabavljáč -a m z -em člov. (á) slabš. |zabavljiv človek| zabavljáčka -e ž, člov. (ȃ) slabš. zabavljáčev -a -o (á) slabš.
11507. zabavljáški -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~o govorjenje |zabavljivo|
11508. zabavljáštvo -a s, pojm. (ȃ) slabš. Zamerili so mu njegovo ~ |zabavljivo govorjenje, ravnanje|
11509. zabávljati -am nedov. -ajóč, -áje; zabávljanje (á) ~ zaradi plač; zabavljati čez koga/kaj ~ ~ politiko
11510. zabavljíca -e ž (í) izreči ~o; spesniti ~o; pesem ~
11511. zabavljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~ človek; neobč. ~ izraz v očeh posmehljiv, zbadljiv zabavljívi -a -o (í) neobč. Prešernov ~ napis epigram, puščica zabavljívost -i ž, pojm. (í)
11512. zabavljívec -vca m z -em člov. (ı̑) poud. prepir z ~em |z zabavljivim človekom| zabavljívka -e ž, člov. (ı̑) poud. zabavljívčev -a -o (ı̑) poud.
11513. zabavljívka -e ž (ı̑) spesniti ~o
11514. zabávnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. gostilniški ~ |zabaven človek| zabávnica -e ž, člov. (ȃ) poud. zabávnežev -a -o (ȃ) poud. zabávničin -a -o (ȃ) poud.
11515. zabávnik ¹ -a m, člov. (ȃ) poud. |pevec, igralec, ki zabava|: televizijski nastop priljubljenega ~a zabávnica -e ž, člov. (ȃ) poud. zabávničin -a -o (ȃ) poud.
11516. zabávnik ² -a m (ȃ) |zabavni, razvedrilni časopis|
11517. zabávništvo -a s, pojm. (ȃ) ~ na televiziji
11518. zabávno ¹ nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ pisati, se izražati
11519. zabávno ² povdk. (á) Na prireditvi je bilo zelo ~
11520. zabávno.. prvi del podr. zlož. (á/ȃ) zabávnoglásben
11521. zabávnoglásben -a -o (á/ȃȃ) zabávnoglásbeni -a -o (á/ȃȃ) ~ ansambel
11522. zabebljáti -ám [bə in be] dov.; drugo gl. bebljati (á ȃ) kaj ~ nekaj v spanju
11523. zabégati -am dov. zabéganje (ẹ̑) ~ od vrat k oknu
11524. zabeketáti -ám in zabeketáti -éčem dov. zabeketánje; drugo gl. beketati (á ȃ; á ẹ́) Ovca ~a
11525. zabéla -e ž, snov. (ẹ̑) za ~o uporabiti maslo
11526. zabeléti -ím dov. zabelênje; drugo gl. beleti (ẹ́ í) Lasje so mu kmalu zabeleli
11527. zabeléžba -e ž, pojm. (ẹ̑) neobč. zapis: ~ imen
11528. zabeléžen -a -o (ẹ̑) zapisan: natančno ~i podatki; imeti vse ~o zabeléženost -i ž, pojm. (ẹ̑) zapisanost
11529. zabeleževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zabeleževánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ podatke zapisovati
11530. zabeléžiti -im dov. -en -ena; zabeléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ (si) ime zapisati; publ.: ~ padec proizvodnje ^→ ugotoviti, opaziti; ~ zmago ^→ doseči
11531. zabeléžka -e ž (ẹ̑) neobč. zapisek, opomba
11532. zabelíti in zabéliti -im dov. zabéljenje; drugo gl. beliti 2 (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ jed; zabeliti kaj z/s čim ~ solato z oljem; poud. zabeliti komu |povedati, odgovoriti kaj ostrega|
11533. zabelíti se in zabéliti se -im se dov. zabéljenje; drugo gl. beliti 1 (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) V daljavi so se zabelila jadra; Lasje na sencih so se mu zabelili
11534. zabéljen -a -o; bolj ~ (ẹ́) premalo ~ krompir; poud. ~ dovtip |nespodoben| zabéljena -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. povedati kako ~o |nespodobno šalo| zabéljenost -i ž, pojm. (ẹ́)
11535. zabentíti -ím dov., zabéntil -íla; nam. zabentít/zabentìt, drugo gl. bentiti (í/ı̑ í) poud. nad kom/čim ~ ~ sinom |glasno, s preklinjanjem izraziti nejevoljo|
11536. zabesedíčiti -im dov. zabesedíčenje (í ı̑) slabš. kaj o kom/čem ~ nekaj o višjih interesih |začeti govoriti| zabesedíčiti se -im se (í ı̑) poud. ~ ~ o skrivnem sestanku |zareči se, zagovoriti se|
11537. zabesnéti -ím dov.; drugo gl. besneti (ẹ́ í) Oče je zabesnel; poud. Boj je zabesnel |se je začel z veliko silo|
11538. zabetonírati -am dov. -an -ana; zabetoníranje (ı̑) kaj ~ razpoke; publ.: ~ obdelovalne površine pozidati; ~ svoja stališča |narediti jih trdna, nespremenljiva|
11539. zabévskati -am tudi zabêvskati -am dov. zabévskanje tudi zabêvskanje (ẹ̑; ȇ) Pes ~a in utihne; slabš. |zadirčno reči, povedati|
11540. zabíčati -am dov. -an -ana; zabíčanje (í ı̑; ı̑) poud. komu kaj ~ gojencem poslušnost |strogo, ostro naročiti, ukazati|
11541. zabičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zabičevánje; (-àt) (á ȗ) poud. komu kaj ~ prodajalcem ustrežljivost |strogo, ostro ukazovati|
11542. zabijáč -a m z -em (á) grad. ~ za zabijanje pilotov
11543. zabijálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ pilotov; šport. žarg. ~ golov dajalec, strelec zabijálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
11544. zabijálen -lna -o (ȃ) zabijálni -a -o (ȃ) ~o orodje
11545. zabijálo -a s (á) grad. ~ za pilote
11546. zabíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zabíjanje (í) kaj ~ žeblje; šport. žarg. ~ gole dajati, dosegati; slabš. ~ čas |nekoristno porabljati|; nizk. zabijati koga ~ gosta v pogovoru |odrezavo zavračati, spravljati v zadrego|; zabijati kaj z/s čim ~ odprtine z deskami
11547. zabíksati -am dov. -an -ana; zabíksanje (í) neknj. ljud. zapraviti: kaj ~ vso plačo
11548. zabingljáti -ám dov. zabingljánje; drugo gl. bingljati (á ȃ) Obesek na verižici je zabingljal; zabingljati z/s čim ~ z nogami
11549. zabít -a -o; bolj ~ (ı̑) dobro ~ žebelj; slabš. ~ človek |omejen, neumen|; poud. ~i kraji |oddaljeni, odročni| zabíti -a -o (ı̑) grad. ~ vodnjak zabítost -i ž, pojm. (ı̑)
11550. zabítež -a m z -em člov. (ı̑) slabš. |omejen, neumen človek|: Temu ~u ni mogoče ničesar dopovedati zabítežev -a -o (ı̑) slabš.

   11.251 11.301 11.351 11.401 11.451 11.501 11.551 11.601 11.651 11.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani