Slovenski pravopis 2001

b (11.451-11.500)

  1. vzgíb -a m (ı̑) narediti ~ z roko; pojm. čutiti ~ bolečine
  2. vzgíbati -am in vzgíbati -ljem dvovid. -aj -ajte in -i -ite, nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzgíbanje (í; ı̑) kaj Veter je vzgibal valove
  3. vzgibávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vzgibávanje (ȃ) kaj Burja ~a morje
  4. vzgibljáj -a m z -em (ȃ) neobč. gibljaj, gib
  5. vzgójno-izobraževálen -lna -o (ọ̑-ȃ) vzgójno-izobraževálni -a -o (ọ̑-ȃ) ~ program
  6. Vzhódni Berlín -ega -a m, zem. i. (ọ̑ ı̑) zgod. vzhodnoberlínski -a -o (ı̑) zgod. Vzhodnoberlínčan -a m, preb. i. (ı̑) zgod. Vzhodnoberlínčanka -e ž, preb. i. (ı̑) zgod.
  7. Vzhodnosibírsko mórje -ega -a s, zem. i. (ı̑ ọ̑)
  8. vzljubíti in vzljúbiti -im dov. vzljúbljenje; drugo gl. ljubiti (í/ı̑/ú ú; í/ı̑/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle; ~ delo vzljubíti se in vzljúbiti se -im se (í/ı̑/ú/ȗ ú; í/ı̑/ú/ȗ ȗ) Otroci so se kmalu vzljubili; redk., z nedoločnikom vzljubiti se komu Vzljubilo se mu je klepetati zahotelo
  9. vzljúbljati -am nedov. -ajóč, -áje; vzljúbljanje (ú) koga/kaj Vsi otroci po vrsti so novega sošolca vzljubljali
  10. vzpodbádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzpodbádanje (ȃ); gl. spodbadati
  11. vzpodbôsti -bôdem dov. vzpodbodênje; drugo gl. bosti (ó); gl. spodbosti
  12. vzpodbúda -e ž (ȗ); gl. spodbuda
  13. vzpodbúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú); gl. spodbuden
  14. vzpodbudíti -ím dov. vzpodbúdil -íla, nam. vzpodbudít/vzpodbudìt; vzpodbujênje; drugo gl. buditi (í/ı̑ í); gl. spodbuditi
  15. vzpodbúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú); gl. spodbudno
  16. vzpodbujajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́); gl. spodbujajoč
  17. vzpodbújati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzpodbújanje (ú); gl. spodbujati
  18. vzpodbujèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é); gl. spodbujen
  19. vzpodbujeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ); gl. spodbujevalec
  20. vzpodbujeválen -lna -o; bolj ~ (ȃ); gl. spodbujevalen
  21. vzpodbujeválno nač. prisl. (ȃ); gl. spodbujevalno
  22. vzporédba -e ž, pojm. (ẹ̑) neobč. ~ predlogov primerjava
  23. vzžuboréti -ím dov. vzžuborênje; drugo gl. žuboreti (ẹ́ í) neobč. Vrelec ~i v nebo |se žuboreč dvigne|
  24. Wámbrechtsámer -ja [vambrehtsamer] m z -em oseb. i. (ȃȃ) Wámbrechtsámer -- ž, oseb. i. (ȃȃ) |avstrijska pisateljica| Wámbrechtsámerjev -a -o (ȃȃ)
  25. wártburg -a [vardburg-] m živ. (ȃ) |avto|
  26. Wártburg -a [vardburg-] m, zem. i. (ȃ) |grad v Nemčiji|: na ~u
  27. wéber -bra [ve] m (ẹ́); gl. veber
  28. Wéber -bra [ve] m, oseb. i. (ẹ́) |nemški sociolog; nemški fizik|
  29. Wébern -a [ve] m, oseb. i. (ẹ́) |avstrijski skladatelj|
  30. Wébster -tra [ve] m, oseb. i. (ẹ́) |ameriški slovaropisec|
  31. Wémbley -ja [vembli] m z -em zem. i. (ẹ̑) |londonski stadion| wémbleyjski -a -o (ẹ̑)
  32. Wiesbaden -dna [vízbáden] m, zem. i. (ı̑á) |nemško mesto|: v ~u wiesbadenski -a -o [də] (ı̑á) Wiesbadenčan -a [də] m, preb. i. (ı̑á) Wiesbadenčanka -e [də] ž, preb. i. (ı̑á)
  33. Wímbledon -a [vimbəldon] m, zem. i. (ı̑) |londonski stadion| wímbledonski -a -o (ı̑)
  34. Wíttenberg -a [vitenberg-] m, zem. i. (í) |nemško mesto|: v ~u wíttenberški -a -o (í) Wittenberžàn -ána in Wittenberžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Wittenberžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  35. Wólfram von Éschenbách -a ~ -a [volfram fon ešenbah] m, oseb. i. (ọ̑ ẹ́ȃ) |nemški pesnik|
  36. Wólfsburg -a [volvzburg-] m, zem. i. (ọ̑) |nemško mesto|: v ~u wólfsburški -a -o (ọ̑) Wolfsburžàn -ána in Wolfsburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Wolfsburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  37. Württemberg -a [vírtemberg-] m, zem. i. (í); gl. Baden-Württemberg
  38. Würzburg -a [vírdzburg-] m, zem. i. (ı̑) |nemško mesto|: v ~u würzburški -a -o (ı̑) Würzburžàn -ána in Würzburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Würzburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  39. Yb -- [ípsilonbé] m, simb. (ı̑ẹ̑) kem. iterbij
  40. zabádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zabádanje (ȃ) kaj v koga/kaj ~ bucike v blazinico; poud. ~ oči v obiskovalca |ostro, strogo ga pogledovati|; zabadati kaj z/s čim ~ mehur z iglo zabádati se -am se (ȃ) Trnje se mu je zabadalo v telo
  41. zabalínati -am dov. (ı̑) poud. kaj ~ celo popoldne |z balinanjem nekoristno porabiti|
  42. zabarantáti -ám dov. zabarantánje; drugo gl. barantati (á ȃ) slabš. kaj ~ premoženje |zapraviti s prekupčevanjem|; slabš. zabarantati kaj za kaj ~ suknjič za vrečo moke |zamenjati| zabarantáti se -ám se (á ȃ) slabš. ~ ~ pri prodaji |pogoditi se za prenizko ceno|
  43. zabarikadírati -am dov. -an -ana; zabarikadíranje (ı̑) kaj ~ cesto; poud. ~ vrata z omaro |zagraditi| zabarikadírati se -am se (ı̑) ~ ~ v hišo; poud. ~ ~ za predpise |izgovarjati se nanje, zavarovati se z njimi|
  44. zabárvati -am dov. -an -ana; zabárvanje (ȃ) redk. obarvati: kaj rdečkasto ~ vodo zabárvati se -am se (ȃ) redk. obarvati se
  45. zabásan -a -o; bolj ~ (ȃ) knj. pog.: ~ odtok zamašen; Cesta je ~a polna vozil zabásanost -i ž, pojm. (ȃ) knj. pog.
  46. zabásati -bášem tudi zabásati -am dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zabásanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj ~ srajco za hlače zatlačiti; knj. pog. zabasati kaj z/s čim ~ sobo s pohištvom zapolniti; ~ špranjo s papirjem zamašiti zabásati se -bášem se tudi zabásati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. Cev se je zabasala zamašila
  47. zabasírati -am dov. -an -ana (ı̑) knj. pog. kaj ~ zadnjo kitico pesmi zapeti z basom
  48. zabáva -e ž, pojm. (ȃ) pogrešati ~o; biti druščini v ~o; delati kaj za ~o; števn. prirediti ~o; hoditi na ~e, po ~ah
  49. zabávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zabávanje (ȃ) koga/kaj ~ družbo; ~ otroke z branjem pravljic zabávati se -am se (ȃ) znati se zabavati
  50. zabáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ dogodek; biti zelo ~ zabávni -a -o (á) ~ ansambel zabávnost -i ž, pojm. (á)

   11.201 11.251 11.301 11.351 11.401 11.451 11.501 11.551 11.601 11.651  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA