b (11.401-11.450)

11401. vsèarábski -a -o (ȅȃ) ~o gibanje vsèarábskost -i ž, pojm. (ȅȃ)
11402. vsèarábstvo -a s, pojm. (ȅȃ) politične težnje ~a
11403. vsében -bna -o (ẹ̑) kovine, ~e v rudi; neobč. Ideje so ~e v logiki zgodbe |so notranji, neločljivi del zgodbe| vsébni -a -o (ẹ̑) ~o delovanje bitja vsébnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
11404. vsebína -e ž (í) stresti ~o vreče na tla; ~ povesti
11405. vsebínski -a -o (ı̑) ~ pregled spisov; ~o kazalo vsebínskost -i ž, pojm. (ı̑) neobč.: ~ sodobnega ustvarjanja |usmerjenost k vsebini|; prvine ~i vsebine
11406. vsebínsko ozirn. prisl. (ı̑) ~ kaj prilagoditi; ~ nov način življenja
11407. vsébiti -im dov. vsébljen -a; vsébljenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. sprejeti, prevzeti: kaj Ta teorija je vsebila biološka odkritja
11408. vsébnik -a m (ẹ̑) prevoz urana v ~ih; ~ za steklo
11409. vsebóštvo -a s, pojm. (ọ̑) |panteizem|
11410. vsebovánje -a s, pojm. (ȃ) ~ kovine; mat. znak za ~
11411. vsebováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vsebovánje; (-àt) (á ȗ) kaj Ruda ~uje veliko železa
11412. vsèbóžec -žca m z -em člov. (ȅọ̑) |panteist| vsèbóžka -e ž, člov. (ȅọ̑) |panteistka| vsèbóžčev -a -o (ȅọ̑)
11413. vsèbóžen -žna -o (ȅọ̑) |panteističen|
11414. vsèóbči -a -e (ȅọ́; ȅọ̑) neobč.: ~a blaginja splošna, vsesplošna; ~e premoženje skupno vsèóbčost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅọ̑) neobč.
11415. vsèobjemajóč -a -e tudi vsèobjemajòč -óča -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́; ȅȍ ȅọ́ ȅọ́) ~ pogled
11416. vsèobsegajóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) ~a reforma
11417. vsèobséžen -žna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) neobč.: ~ pogled na mesto vse zajemajoč; ~ program dela popoln; ~a izobraženost vsestranska; ~a razprava o čem izčrpna vsèobséžnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) neobč.
11418. vsèobvézen -zna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) neobč. ~ red obvezen za vse
11419. vsèobvladujóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) ~ človek; ~a oblast
11420. vsrébati -am tudi vsrébati -ljem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; -an -ana; vsrébanje (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ juho
11421. vulkánfíber -bra m, snov. (ȃí; ȃı̑) |papir|
11422. Vúrberk -a m, zem. i. (ȗ) na ~u vúrberški -a -o (ȗ) Vúrberčan -a m, preb. i. (ȗ) Vúrberčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
11423. vzbesnèl -éla -o in vzbesnél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek vzbesnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
11424. vzbesnéti -ím dov. vzbesnênje; drugo gl. besneti (ẹ́ í) ~ v pijanosti
11425. vzblestéti -ím dov. vzblestênje; drugo gl. blesteti (ẹ́ í) neobč. zableščati se, zalesketati se
11426. vzblestévati -am nedov. -ajóč; vzblestévanje (ẹ́) neobč. večkrat zableščati se, zalesketati se
11427. vzbóčen -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ hrbet vzbóčenost -i ž, pojm. (ọ̑)
11428. vzbóčiti -im dov. -en -ena; vzbóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ prsi vzbóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Pri segrevanju se pokrov ~i
11429. vzbòk vzbóka m (ȍ ọ́) redk. vzboklina
11430. vzbókel -kla -o [-u̯]; bolj ~ (ọ́) ~ hrbet kamele vzbóklost -i ž, pojm. (ọ́)
11431. vzboklína -e ž (í) zravnati ~e; pojm. ~ stopala vzbočenost, vzboklost
11432. vzbrnéti -ím dov. vzbrnênje; drugo gl. brneti (ẹ́ í) Strune ~ijo
11433. vzbŕst -í ž -i -- -i -jó pojm. (ȓ ı̑) ~ drevja; zdrav. kožna ~ |eflorescenca|
11434. vzbrstèl -éla -o in vzbrstél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ grm vzbrstélost -i ž, pojm. (ẹ́)
11435. vzbrstéti -ím dov. vzbrstênje; drugo gl. brsteti (ẹ́ í) Grmovje je čez noč vzbrstelo
11436. vzbudítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ čustev
11437. vzbudíti -ím dov. vzbúdil -íla, nam. vzbudít/vzbudìt, star. vzbudívši; vzbujênje; drugo gl. buditi (í/ı̑ í) kaj ~ jezo; ~ zanimanje; vzbuditi komu/čemu kaj ~ otroku veselje do risanja; vzbuditi v kom kaj ~ ~ zaupniku dvome vzbudíti se -ím se (í/ı̑ í) poud. V srcu se ji je vzbudilo kesanje |začela se je kesati|
11438. vzbúh -a m, pojm. (ȗ) ~ ognja; števn. ~i eksplozije |sunki, poki|
11439. vzbuhávati -am nedov. -ajóč; vzbuhávanje (ȃ) poud. Granate ~ajo |druga za drugo eskplodirajo|
11440. vzbúhniti -em dov. vzbúhnjen -a; vzbúhnjenje (ú ȗ) Plamen ~e skozi razpoke; poud. vzbuhniti kaj Eksplozija je vzbuhnila v zrak kamenje in zemljo |vrgla navzgor|
11441. vzbujálen -lna -o (ȃ) elektr. vzbujálni -a -o (ȃ) ~ tok
11442. vzbújati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzbújanje (ú) kaj ~ domišljijo; ~ upanje; vzbujati komu/čemu kaj ~ gostom tek; vzbujati v kom kaj ~ ~ poslušalcu zanimanje za pripoved vzbújati se -am se (ú) poud. ~a se mu vest |čuti krivdo|
11443. vzbúkniti -em dov. vzbúknjenje (ú ȗ) Plamen ~e proti nebu
11444. vzbúriti -im dov. vzbúrjen -a; vzbúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj spolno ~ fanta; neobč.: ~ domišljijo razvneti; ~ vodno gladino vzburkati; ~ gledalce vznemiriti vzbúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) spolno se vzburiti; neobč. Morje se je vzburilo vzburkalo
11445. vzbúrjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzbúrjanje (ú) koga/kaj spolno ~ partnerja; neobč. ~ domišljijo razvnemati; ~ živčni sistem vzbúrjati se -am se (ú) spolno se vzburjati
11446. vzbúrjen -a -o; bolj ~ (ȗ) neobč. ~a množica vznemirjena; biti spolno ~ vzbúrjenost -i ž, pojm. (ȗ) ~ morja; poud. čustvena ~ |vznemirjenost, razvnetost|; neobč. od ~i rdeč obraz vznemirjenosti, razburjenosti
11447. vzbúrkan -a -o; bolj ~ (ȗ) ~o morje; poud.: ~i časi |nemirni, burni|; biti ~ |vznemirjen| vzbúrkanost -i ž, pojm. (ȗ)
11448. vzbúrkati -am dov. -an -ana; vzbúrkanje (ȗ) koga/kaj ~ jezersko gladino; poud. ~ javnost |vznemiriti| vzbúrkati se -am se (ȗ) Morje se je vzburkalo
11449. vzburkávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vzburkávanje (ȃ) koga/kaj ~ morsko gladino; poud. Strasti ga ~ajo |razvnemajo|
11450. vzburljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ vonj; neobč.: ~a novica vznemirljiva; ~a tekma razburljiva vzburljívost -i ž, pojm. (í)

   11.151 11.201 11.251 11.301 11.351 11.401 11.451 11.501 11.551 11.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani