Slovenski pravopis 2001

b (11.351-11.400)

  1. vnebohóden -dna -o (ọ̑) vnebohódni -a -o (ọ̑) ver. ~e pesmi
  2. vnebóvpijóč -a -e (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑ ọ̑ọ́ ọ̑ọ́) poud. |zelo velik|: ~a krivica
  3. vnebovzétje -a s, pojm. (ẹ̑) ver. Marijino ~
  4. vóbče poudar. člen. (ọ́/ọ̑) star. sploh, nasploh: Škoda, da se je ~ trudil; Kljub velikosti pes ~ ni napadalen
  5. vóbler -ja m z -em (ọ́) rib. |vaba|
  6. vodéb -a m živ. (ẹ̑) |ptič|
  7. vodográdben -a -o (ȃ) vodográdbeni -a -o (ȃ) ~a dela
  8. vodoljúb -a -o; bolj ~ (ȗ) Ta rastlina je ~a vodoljúbi -a -o (ȗ) ~a rastlina
  9. vodoljúba -e ž (ȗ) |rastlina|
  10. vodoljúben -bna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) vodoljúbni -a -o (ú) ~a rastlina
  11. vodoobstójen -jna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) nestrok. | strok. obstojen v vodi| vodoobstójni -a -o (ọ́) ~ svinčnik vodoobstójnost -i ž, pojm. (ọ́) nestrok. | strok. obstojnost v vodi|
  12. vodozbíren -rna -o (ı̑) vodozbírni -a -o (ı̑) ~o območje
  13. vokabulár -ja m z -em (á) neobč. slovar
  14. vómbat -a m živ. (ọ̑) |avstralski vrečar|
  15. Vorárlberg -a [forarəl] m, zem. i. (ȃ) |avstrijska zvezna dežela|: v ~u vorárlberški -a -o (ȃ) Vorarlberžàn -ána in Vorarlberžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Vorarlberžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  16. vrábca razpolož. medm. (á/ȃ) olepš. |hudiča|: Kako, ~, ji je že ime
  17. Vrábče Vrábč ž mn., zem. i. (á ȃ) na ~ah vrábški -a -o in vrábeljski -a -o [bə] (ȃ; á) Vrábčan -a in Vrábeljc -a [bə] m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; á) Vrábčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  18. vrábček -čka m živ. (á) manjš. ~ je padel iz gnezda; poud. ščebet ~ov na dvorišču |vrabcev|; člov., ljubk. skrbeti za svojega ~a |otroka|
  19. vrábčji -a -e (á; ȃ) ~e strašilo
  20. vrábec 1 -bca m z -em živ. (á) vrábčevka -e ž (á) vrabúlja -e ž (ú) vrábčev -a -o (á)
  21. vrábec 2 povdk. (á/ȃ) olepš. |hudič|: Ni ~, da ne bi uspel
  22. Vrábec -bca m z -em oseb. i. (á) |slovenski skladatelj| Vrábčev -a -o (á)
  23. vrabìč -íča tudi vrábič -a m z -em živ. (ı̏ í; á) manjš.; redk. vrabček
  24. vŕba -e ž (ŕ) veje ~e; ~ žalujka
  25. Vŕba 1 -e ž, zem. i. (ŕ) |rojstni kraj Franceta Prešerna|: v ~i vŕbenski -a -o [bə] (ȓ) Vrbljàn -ána in Vrblján -a in Vrbnjàn -ána in Vrbnján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ) Vrbljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  26. Vŕba 2 -e ž, zem. i. (ŕ) |letovišče ob Vrbskem jezeru|: v ~i vŕbski -a -o (ȓ) Vrbljàn -ána in Vrblján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Vrbljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  27. vŕbica -e ž (ŕ) manjš.; poud. |vrba|
  28. vrbíčevje -a s, skup. (í; ı̑) ~ ob potoku; snov. košara iz ~a
  29. vrbíčje -a s, skup. (í; ı̑) ~ ob reki
  30. vŕbin -a -o (ȓ) ~a korenina
  31. vrbína -e ž, skup. (í) ~ ob potoku |vrbovo drevje|; števn. hoditi po ~i |po svetu, poraslem z vrbami|
  32. vrbínje -a s, skup. (ı̑) ob potoku rastoče ~; snov. narezati ~
  33. vŕbje -a s, skup. (ŕ; ȓ) rastoče ~; snov. vezati z ~em
  34. vŕbji -a -e (ȓ) žival. ~a sinica
  35. Vŕbnjak -a m, oseb. i., psp (ȓ) Vŕbnjakovka -e ž, oseb. i. (ȓ) ljud.
  36. vrbo.. prvi del podr. zlož. vrbogójstvo, vrbopletárstvo
  37. vrbogójstvo -a s, pojm. (ọ̑) |gojenje vrb|
  38. vrbopletárstvo -a s, pojm. (ȃ) |pletarstvo z uporabo vrbovega šibja|
  39. vŕbov -a -o (ŕ) ~ les
  40. vŕbovec -vca m z -em (ŕ) |rastlina|
  41. vrbovína -e ž, snov. (í) |les|; skup. košara iz ~e |iz vrbovih šib|
  42. vŕbovje -a s, skup. (ŕ) gosto ~ ob reki; snov. košara iz ~a |iz vrbovih šib|
  43. vŕbovka -e ž (ŕ) redk. vrbova šiba
  44. vrbovo.. prvi del podr. zlož. vrbovolísten
  45. vrbovolísten -tna -o (ı̑) vrbovolístni -a -o (ı̑) ~ okrasek
  46. Vŕbsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȓ ẹ̑) |jezero na avstrijskem Koroškem|: Slovenci ob ~em ~u
  47. Vrémski Brítof -ega -a m, zem. i. (ẹ̑ ı̑) v ~em ~u vremskobrítofski -a -o, neurad. brítofski -a -o (ı̑; ı̑) Vremskobrítofčan -a, neurad. Brítofčan -a m, preb. i. (ı̑; ı̑) Vremskobrítofčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  48. Vrtójba -e ž, zem. i. (ọ̑) v ~i vrtójbski -a -o in vrtójbenski -a -o [bə] (ọ̑; ọ̑) Vrtójbčan -a in Vrtójbenc -a [bə] m, druga oblika z -em preb. i. (ọ̑; ọ̑) Vrtójbčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  49. vsaksében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) star.: ~i gorski vrhovi stoječi narazen; ~i politični ureditvi različni
  50. vsaksêbi prisl. (é) star. narazen: nač. posaditi drevesa na deset metrov ~; smer. prostor. skočiti ~

   11.101 11.151 11.201 11.251 11.301 11.351 11.401 11.451 11.501 11.551  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA