b (10.851-10.900)

10851. tobrálko -a m, snov. (ȃ) |tkanina|
10852. tolážba -e ž, pojm. (ȃ) ~ v stiski; knj. pog. dajati ~o tolažiti; števn. duhovna ~
10853. tómbak -a m, snov. (ọ̑) kovin. |zlitina|
10854. tómbola -e ž, pojm. (ọ̑) igrati se ~o; števn. kupiti ~o; iti na ~o
10855. tómbolski -a -o (ọ̑) ~a kartica
10856. Tómšič - Srebotnják -- - -- ž, oseb. i. (ọ̑ - á) |slovenska pianistka|
10857. topinambúr -ja m s -em (ú; ȗ) |krmna rastlina|
10858. toplobárven -vna -o (ȃ) toplobárvni -a -o (ȃ) ~o ozadje na sliki
10859. toploljúben -bna -o (ú; ú ȗ ú) toploljúbni -a -o (ú) ~e rastline
10860. toporóben -bna -o (ọ̑) ~ kos lesa
10861. tórba -e ž (ọ̑) šolska ~; poud. imeti polno ~o novic |dosti, veliko|; knj. pog., poud. nositi glavo v ~i |biti v neprestani življenjski nevarnosti|
10862. tórbar -ja m s -em člov. (ọ̑) neobč. berač, potepuh tórbarka -e ž, člov. (ọ̑) neobč. beračica, potepuhinja tórbarjev -a -o (ọ̑) neobč.
10863. torbár -ja in tórbar -ja m s -em člov. (á; ọ̑) izučiti se za ~a torbárka -e in tórbarka -e ž, člov. (á; ọ̑) torbárjev -a -o in tórbarjev -a -o (á; ọ̑)
10864. torbárski -a -o in tórbarski -a -o (á; ọ̑) ~ izdelek
10865. torbárstvo -a in tórbarstvo -a s, pojm. (ȃ; ọ̑)
10866. tórbica -e ž (ọ̑) manjš. zapreti ~o; poud. šolska ~ |šolska torba|; ženska ~
10867. tórbičar -ja m s -em člov. (ọ̑) aretirati ~a |tatu torbic| tórbičarka -e ž, člov. (ọ̑) tórbičarjev -a -o (ọ̑)
10868. tórbičarski -a -o (ọ̑) ~ napad
10869. tôžba -e ž (ó) zavrnitev ~e na sodišču; ~ za zemljo; ~e ranjencev |glasovi|; pojm. prenašati bolečine brez ~e |ne da bi tožil|
10870. tôžben -a -o (ó; ȏ) tôžbeni -a -o (ó; ȏ) ~ zahtevek
10871. trabákula -e ž (ȃ) |ladja|
10872. trabánt -a m, člov. (á; ȃ á) neobč.: dama s ~i s spremljevalci; vodja in njegovi ~i somišljeniki, privrženci; živ. satelit; |avto|
10873. Trábzon -a m, zem. i. (ȃ) |turško pristanišče|: v ~u trábzonski -a -o (ȃ) Trábzončan -a m, preb. i. (ȃ) Trábzončanka -e ž, preb. i. (ȃ)
10874. traheobronhítis -a m, pojm. (ı̑) |bolezen|
10875. transkribírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; transkribíranje (ı̑) kaj v kaj ~ latinski ph v f |prepisati|; transkribirati kaj z/s čim ~ cirilico z latinico prečrkovati
10876. transsibírski -a -o (ı̑) čezsibirski: ~a železnica
10877. transsubstanciácija -e [ija] ž, pojm. (á) neobč. ~ blaga v denar sprememba, pretvorba; ver.
10878. Trbíž -a m s -em zem. i. (ı̑) |mesto v severni Italiji|: v ~u trbíški -a -o (ı̑) Trbížan -a m, preb. i. (ı̑) Trbížanka -e ž, preb. i. (ı̑)
10879. Trbóje -ój ž mn., zem. i. (ọ́ ọ̑) v ~ah trbójski -a -o (ọ̑) Trbójčan -a in Trbójec -jca m, druga oblika s -em preb. i. (ọ̑; ọ̑) Trbójčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
10880. Trbónje -ónj ž mn., zem. i. (ọ́ ọ̑) v ~ah trbónjski -a -o (ọ̑) Trbónjčan -a m, preb. i. (ọ̑) Trbónjčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
10881. trbôveljčan -a [və] m živ. (ó) prakt.sp. |premog|
10882. Trbôvlje -velj [və] ž mn., zem. i. (ó ȏ) v ~ah trbôveljski -a -o [və] (ó) Trbôveljčan -a [və] m, preb. i. (ó) Trbôveljčanka -e [və] ž, preb. i. (ó)
10883. trdobúčen -čna -o; bolj ~ (ȗ) šalj.: pregovoriti ~ega otroka |trmastega, svojeglavega|; ~ učenec |nenadarjen| trdobúčnost -i ž, pojm. (ȗ) šalj.
10884. trdobúčnež -a m s -em člov. (ȗ) šalj. |trmast, svojeglav človek| trdobúčnica -e ž, člov. (ȗ) šalj. trdobúčnežev -a -o (ȗ) šalj. trdobúčničin -a -o (ȗ) šalj.
10885. tréba povdk. (ẹ́) Hišo je ~ obnoviti; poud. Meni ni ~ tega praviti |Stvar že poznam|; Če bo ~, vas bomo poklicali; postreči gostom, kot je ~; treba komu Ni mu ~ plačevati davkov; poud. Prav ~ ti je bilo iti v gostilno |Ni bilo dobro, prav, da si šel|; treba komu koga/česa Povej, česa mu je najbolj ~; To zimo mu ni ~ novih čevljev; treba koga/česa Suša je, dežja je ~; Nikamor ne hodi, doma te je najbolj ~
10886. trebélje -a s (ẹ́; ẹ̑) |rastlina|
10887. Trebélno -ega [u̯n] s, zem. i. (ẹ̑) na ~em trebélski -a -o [u̯s] in trebljánski -a -o (ẹ̑; ȃ) Treblján -a in Trebélec -lca [u̯c] m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ẹ̑) Trebljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
10888. trébež -a m s -em pojm. (ẹ̑) ~ mladega gozda; snov. sežigati ~ po travnikih; števn., pokr. krčevina
10889. trebílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ı̑) trebílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) trebílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
10890. trebílen -lna -o (ı̑) trebílni -a -o (ı̑) ~o orodje
10891. trebílo -a s (í) vet. |plodove ovojnice|
10892. trebíti in trébiti -im tudi trébiti -im nedov. trébi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; trébil -íla tudi -il -ila, trébit, trébljen -a; trébljenje; (trébit) (í/ı̑/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ mladi gozd; ~ plevel; trebiti kaj česa ~ drevje mahu trebíti se in trébiti se -im se tudi trébiti se -im se (í/ı̑/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Drevje se ~i |odpadajo mu nezdravi sadeži|; Krava se ~i |čisti po porodu|
10893. Trébnje -ega in Trébnje -a s, zem. i. (ẹ̑; ẹ̑) v ~em in ~u trebánjski -a -o (ȃ) Trebánjec -jca m s -em preb. i. (ȃ) Trebánjka -e ž, preb. i. (ȃ) Trebánjčev -a -o (ȃ)
10894. trébuh -úha m (ẹ́ ú) Boli, zbada ga po ~u; imeti bolečine v ~u; ~ ladje, letala |notranjščina, tovorni prostor|; ~ steklenice; poud.: dobivati ~ |rediti se|; po ~u se plaziti pred kom |iz koristoljubja se vesti pretirano ponižno|
10895. trebúhar -ja m s -em člov. (ȗ) slabš. |človek z velikim trebuhom| trebúharica -e ž, člov. (ȗ) slabš. trebúharjev -a -o (ȗ) slabš. trebúharičin -a -o (ȗ) slabš.
10896. trebúhast -a -o; bolj ~ (ú) šalj. ~ človek |z velikim trebuhom|
10897. trebuháti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; trebuhánje; (-àt) (á) poud. |zaradi velikega trebuha okorno stopati|: ~ po sobi
10898. trebuhljáč -a m s -em člov. (á) poud. |kdor govori iz trebuha| trebuhljáčka -e ž, člov. (á; ȃ) poud. trebuhljáčev -a -o (á) poud.
10899. trebúšast -a -o; bolj ~ (ú) ~ vrč; poud. ~ človek |z velikim trebuhom|
10900. trebušàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) poud. ~ človek |z velikim trebuhom|

   10.601 10.651 10.701 10.751 10.801 10.851 10.901 10.951 11.001 11.051  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani