Slovenski pravopis 2001

b (10.401-10.450)

  1. stavbárstvo -a s, pojm. (ȃ) študirati ~; srednjeveško ~
  2. stávben -bna -o (ȃ) stávbni -a -o (ȃ) ~ les
  3. stávbenik -a m, člov. (ȃ) stávbenica -e ž, člov. (ȃ) stávbeničin -a -o (ȃ)
  4. stávbeništvo -a s, pojm. (ȃ) stavbarstvo
  5. stávbica -e ž (ȃ) manjš.; poud. |stavba|
  6. stavbíšče -a s (í) gradbena parcela
  7. stêbelce -a [bə] s (é; ȇ) manjš.
  8. stêbeln -a -o [bə] (ȇ) stêbelni -a -o [bə] (ȇ) ~ list
  9. stêbelnica -e [bə] ž (ȇ) rastl.
  10. stebèr -brà tudi stèber -bra [tə] m (ə̏ ȁ; ə̀) marmorni ~; postaviti streho na ~e; poud. biti ~ društva |najpomembnejši član|
  11. stêblast -a -o (é) ~o cvetje
  12. steblíčevje -a s, skup. (í) gosto ~
  13. steblíčje -a s, skup. (ı̑) stebličevje
  14. steblíka -e ž (í) |rastlina|
  15. steblíkast -a -o (í) ~a rastlina
  16. steblíti se -ím se nedov. stêbli se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; stebljênje; (-ít se/-ìt se) (í/ı̑ í) Žito se že ~i
  17. stêblo -a s (é) ~ koruze; kmet. iti v ~; ~ ključa
  18. steblôvje -a s, skup. (ȏ) koruzno ~
  19. stèbrast -a -o [tə] (ə̀) ~ kapnik
  20. stebrìč -íča [tə] m s -em (ı̏ í) manjš. okrasni ~
  21. stebríčar -ja [tə] m s -em živ. (ı̑) vrtn. |kaktus|
  22. stebríčast -a -o [tə] (í) ~a oblika grma stebríčasti -a -o [tə] (í) ~a vzgoja dreves
  23. stebríček -čka [tə] m (ı̑) manjš. obcestni ~
  24. stebríčen -čna -o [tə] (ı̑) stebríčni -a -o [tə] (ı̑) ~ hodnik
  25. stebríčje -a [tə] s, skup. (ı̑) balkonsko ~
  26. stebríčkast -a -o [tə] (ı̑) ~ balkon
  27. stebríšče -a [tə] s (í) tempeljsko ~
  28. stebríščen -čna -o [tə] (ı̑) stebríščni -a -o [tə] (ı̑) ~ lok
  29. stèbrn -a -o [tə] (ə̀; ə̏) stèbrni -a -o [tə] (ə̀; ə̏) ~ hodnik
  30. stebrôvje -a [tə] s, skup. (ȏ) mogočno ~
  31. stèbrski -a -o [tə] (ə̀; ə̏) ~o okrasje
  32. Steinbeck -a [stájnbek] m, oseb. i. (ȃ) |ameriški pisatelj|
  33. stêklobrusílec -lca [u̯c] m s -em člov. (é/ȇı̑) stêklobrusílčev -a -o [u̯č] (é/ȇı̑)
  34. stóbárven -vna -o (ọ̑ȃ) poud. ~a svetloba |mnogobarvna|
  35. Stóbi -ja m, zem. i. (ọ̑) |antično makedonsko mesto|: v ~ju stóbijski -a -o (ọ̑)
  36. strabízem -zma m, pojm. (í) zdrav. škilavost
  37. Strábon -óna m, oseb. i. (ȃ ọ̑) |grški geograf|
  38. Strasbourg -a [strazbúr] m, zem. i. (ȗ) |francosko mesto|: v ~u strasbourški -a -o (ȗ) Strasbouržàn -ána in Strasbouržán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Strasbouržánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  39. strebíti in strébiti -im tudi strébiti -im dov. strébljenje; drugo gl. trebiti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́; ẹ́); gl. iztrebiti
  40. strébljati -am nedov. strébljanje (ẹ́); gl. iztrebljati
  41. stréžba -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ kupcem, kupcev; ~ s toplimi jedmi
  42. Stríndberg -a m, oseb. i. (ı̑) |švedski pisatelj in dramatik|
  43. Stŕmec nad Dóbrno -mca ~ ~ m, zem. i. (ȓ ọ̑) na in v ~u ~ ~, neurad. na in v ~u stŕmški -a -o (ȓ) Stŕmčan -a m, preb. i. (ȓ) Stŕmčanka -e ž, preb. i. (ȓ)
  44. strobo.. prvi del podr. zlož. |vrtenje| stroboskóp
  45. stroboskóp -a tudi stroboskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) meriti hitrost vrtenja s ~om
  46. stroboskópski -a -o (ọ̑) teh. ~ valj
  47. Strómboli -ja m s -em zem. i. (ọ̑) |italijanski otok|: na ~u strómbolijski -a -o (ọ̑) Strómbolijec -jca m s -em preb. i. (ọ̑) Strómbolijka -e ž, preb. i. (ọ̑) Strómbolijčev -a -o (ọ̑)
  48. Stúbica -e ž, zem. i. (ȗ) |hrvaški kraj|: bitka pri ~i stúbiški -a -o (ȗ)
  49. Stúbiške Toplíce -ih -íc ž mn., zem. i. (ȗ í ȗ ı̑) |hrvaško zdravilišče|: v ~ih ~ah stubiškotoplíški -a -o (ı̑) Stubiškotoplíčan -a m, preb. i. (ı̑) Stubiškotoplíčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  50. súb velel. medm. (ȗ) Kvartopirci so vzklikali: kontra, re, ~

   10.151 10.201 10.251 10.301 10.351 10.401 10.451 10.501 10.551 10.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA