b (10.251-10.300)

10251. spéleobiologíja -e [ijo] ž, pojm. (ẹ̑ı̑) |jamska biologija|
10252. Spielberg -a [píl] m, oseb. i. (ı̑) |ameriški filmski režiser|
10253. Spítzbergi -ov [icb] m mn., zem. i. (ı̑) |norveško otočje v Severnem ledenem morju| spítzberški -a -o (ı̑)
10254. splôšnoizobrázben -a -o (ó/ȏȃ) splôšnoizobrázbeni -a -o (ó/ȏȃ) ~a raven
10255. splôšnoizobraževálen -lna -o (ó/ȏȃ) splôšnoizobraževálni -a -o (ó/ȏȃ) ~ tečaj
10256. spodbádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodbádanje (ȃ) koga/kaj Jezdec ~a konja; poud. spodbadati koga k/h čemu ~ otroke k učenju |spodbujati|
10257. spodbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodbíjanje (í); gl. izpodbijati
10258. spodbíten -tna -o; bolj ~ (í; ı̑); gl. izpodbiten
10259. spodbíti -bíjem dov., nam. spodbít/spodbìt; spodbítje; drugo gl. biti 1 (í ı̑); gl. izpodbiti
10260. spodbôsti -bôdem dov. spodbodênje; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj ~ konja v tek; poud. spodbosti koga k/h čemu ~ učenca k premišljanju |spodbuditi|
10261. spodbúda -e ž (ȗ) za ~o obljubiti nagrado; duhovne ~e antike; knj. pog. dati ~o spodbuditi
10262. spodbúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ odgovor; Dosežek je ~ spodbúdnost -i ž, pojm. (ú)
10263. spodbudílo -a s (í) neobč. uživati ~a
10264. spodbudítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ s prijazno besedo
10265. spodbudíti -ím dov. spodbúdil -íla, nam. spodbudít/spodbudìt; spodbujênje; drugo gl. buditi (í/ı̑ í) koga k/h čemu ~ tovariše k delu; spodbuditi kaj ~ vpis na tehniške šole
10266. spodbudljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~ glas
10267. spodbúdnik -a m, člov. (ȗ) ~ novega; knj. pog. ~i posvetovanja pobudniki spodbúdnica -e ž, člov. (ȗ) spodbúdničin -a -o (ȗ)
10268. spodbúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) ~ pokimati; ~ vplivati
10269. spodbujajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e besede; ~e ploskanje
10270. spodbujajóče nač. prisl. (ọ́) ~ se nasmehniti
10271. spodbújati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodbújanje (ú) koga k/h čemu ~ fante k delu; ~ tekmovalce; spodbujati kaj ~ otrokovo domišljijo
10272. spodbujèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) k/h čemu biti ~ k delu spodbujênost -i ž, pojm. (é)
10273. spodbujeválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ mladih spodbujeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) spodbujeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
10274. spodbujeválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ klic
10275. spodbujeválnik -a m (ȃ) srčni ~
10276. spodbujeválno nač. prisl. (ȃ) ~ vplivati na učence
10277. spodnében -bna -o (ẹ̑); gl. izpodneben
10278. Spódnji Jákobski Dól -ega -ega -a m, zem. i. (ọ̑ ȃ ọ̑) v ~em ~em ~u spodnjejakobskodólski -a -o, neurad. jákobski -a -o tudi jákobški -a -o (ọ̑; ȃ; ȃ) Spodnjejakobskodólčan -a, neurad. Spódenjčan -a in Jákobčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑; ȃ) Spodnjejakobskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
10279. spodóben -bna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; poud.: imeti ~e dohodke |razmeroma visoke|; ~a cena |zmerna, primerna|; ~o vreme |lepo, ustrezno| spodóbnost -i ž, pojm. (ọ́)
10280. spodóbiti se -im se nedov. (ọ́ ọ̑; ọ̑) Tako govorjenje se ne ~i; poud.: človek, kot se ~i |pošten, neoporečen|; kosilo, kot se ~i |dobro, izdatno|; spodobiti se komu Mlademu fantu se to ne ~i; spodobiti se za koga Za uglednega župana se podkupovanje volivcev ne ~i
10281. spodóbje -a s, pojm. (ọ̑) neobč. spodobno vedenje
10282. spodóbnež -a m s -em člov. (ọ̑) poud. |spodoben človek| spodóbnica -e ž, člov. (ọ̑) poud. spodóbnežev -a -o (ọ̑) poud. spodóbničin -a -o (ọ̑) poud.
10283. spodóbno ¹ nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ se vesti; ~ oblečen
10284. spodóbno ² povdk. (ọ́) Ni ~, če ne odpišeš
10285. sposóben -bna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ strokovnjak; biti zelo ~; pravn. opravilno ~ zmožen; sposoben za kaj biti ~ ~ delo zmožen sposóbni -ega m, člov. (ọ́) uspeh ~ega sposóbnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ učencev; števn. prirojene ~i
10286. sposóbnež -a m s -em člov. (ọ̑) poud. |sposoben človek| sposóbnica -e ž, člov. (ọ̑) poud. sposóbnežev -a -o (ọ̑) poud. sposóbničin -a -o (ọ̑) poud.
10287. sposóbnosten -tna -o (ọ́) sposóbnostni -a -o (ọ́) ~ preizkus zmožnostni preizkus; ~e razlike
10288. sposóbnostno ozirn. prisl. (ọ́) ~ nadpovprečen
10289. spozába -e ž, pojm. (ȃ) huda ~; očitati komu ~o
10290. spozabíti se in spozábiti se -im se dov. spozábljenje; drugo gl. pozabiti (í/ı̑/á á) ~ ~ in zakleti; spozabiti se nad kom/čim ~ ~ ~ otrokom; poud. spozabiti se z/s kom |imeti ljubezensko, spolno razmerje|
10291. spozábljati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; spozábljanje (á) nad kom/čim ~ ~ ~ sodelavci; ~ ~ v besedah
10292. spozabljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ človek; biti ~ spozabljívost -i ž, pojm. (í)
10293. spremémba -e ž (ẹ̑) ~ oblike; ~ v mišljenju; starostne ~e; za ~o iti na lov
10294. spremémbica -e ž (ẹ̑) manjš.; poud. |sprememba|
10295. spreobráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spreobráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ delomrzneže; star. Vedno hoče kaj ~ spreminjati; spreobračati koga/kaj v koga/kaj ~ ljudi v svoje privržence; ver. ~ pogane
10296. spreobračeválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~i poganov spreobračeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) spreobračeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
10297. spreobrnítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ grešnikov
10298. spreobrníti in spreobŕniti -em dov. spreobrnjênje; drugo gl. obrniti (í/ı̑/ŕ ŕ) koga/kaj Mati ga hoče ~; star. hoteti ~ svet spremeniti; spreobrniti koga/kaj k/h čemu ~ prebivalce h krščanski veri; spreobrniti koga/kaj v koga/kaj ~ ljudomrzneža v človekoljuba spreobrníti se in spreobŕniti se -em se (í/ı̑/ŕ ŕ) ver. v koga/kaj ~ ~ ~ kristjana; star. Vreme se bo spreobrnilo spremenilo
10299. spreobŕnjen -a -o (ŕ) ~ grešnik spreobŕnjenost -i ž, pojm. (ŕ)
10300. spreobŕnjenec -nca m s -em člov. (ŕ) ~ iz katolištva spreobŕnjenka -e ž, člov. (ŕ) spreobŕnjenčev -a -o (ŕ)

   10.001 10.051 10.101 10.151 10.201 10.251 10.301 10.351 10.401 10.451  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani