b (10.101-10.150)

10101. slába povdk. (á) poud.: ~ kaže |smo v neugodnem položaju|; ~ mu prede |težko živi|
10102. slabčè ¹ -éta m, člov. (ȅ ẹ́) neobč. slabič
10103. slabčè ² -éta s, člov. (ȅ ẹ́) neobč. slabič
10104. slabéti -ím nedov. slábi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; slabênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ zaradi bolezni; Luč ~i
10105. slabìč -íča m s -em člov. (ı̏ í) poud. |neodločen, omahljiv človek|; neobč. slaboten človek slabíčka -e ž, člov. (ı̑) poud. slabíčev -a -o (í) poud.
10106. slabíčen -čna -o; bolj ~ (í; ı̑) neobč. slaboten: ~ otrok; biti ~ od bolezni slabíčnost -i ž, pojm. (í; ı̑) neobč. slabotnost
10107. slabíčevski -a -o (í) slabš. ~e lastnosti |lastnosti neodločenega, omahljivega človeka|
10108. slabíčevstvo -a s, pojm. (í) slabš. odklanjati ~ |neodločnost, omahljivost|
10109. slabíkav -a -o; bolj ~ (í) redk. ~ glas slaboten slabíkavost -i ž, pojm. (í) redk. slabotnost
10110. slabílec -lca m s -em snov. (ı̑) fot. |snov za zmanjševanje počrnitve|
10111. slabílen -lna -o (ı̑) slabílni -a -o (ı̑) ~a moč strahu
10112. slabína -e ž, pojm. (í) neobč. opomoči si od ~e od slabosti
10113. slabíški -a -o (ı̑) slabš. ~ odnos do dejanj |neodločen, omahljiv|
10114. slabíštvo -a s, pojm. (ı̑) slabš. očitati komu ~ |neodločnost, omahljivost|
10115. slabítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ glasu
10116. slabíti -ím nedov. slábi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, slabljèn -êna; slabljênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj Bolezen ~i človeka; ~ sluh; pokr., s smiselnim osebkom ~i jo od lakote
10117. slabó ¹ prisl. slábše (ọ̑; ȃ) nač. ~ gospodariti; ~ videti; ~ se učiti; ~ obdelan, prikrit; mer. ~ zaslužiti |malo|; slabše videti zaradi megle
10118. slabó ² povdk. (ọ̑) ~ je, da toliko kadiš; v nikalnih stavkih Ni ~, ne pritožujem se |kar dobro je|; slabo komu V avtobusu ji je vedno ~; slabo za koga/kaj Če bo deževalo, bo to ~ ~ grozdje; slabo z/s kom/čim Z očetom je ~
10119. slabo.. prvi del podr. zlož. slabokŕven, slabonaméren, slaboúmen
10120. slabokŕven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ) ~ otrok; poud. ~e osebe v romanu |neizrazite, medle|; biti ~ slabokŕvnost -i ž, pojm. (ŕ)
10121. slabonaméren -rna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) ~ človek slabonamérnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ́)
10122. slaborásel -sla -o [-u̯] (á; ȃ á á) redk.: ~ otrok |slabo razvit|; ~o drevo |zakrnelo| slaboráslost -i ž, pojm. (á) redk.
10123. slaborôden -dna -o; bolj ~ (ó) ~a vrsta češenj slaborôdnost -i ž, pojm. (ó)
10124. slabôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ bolnik; poud. biti ~e volje |neodločen, omahljiv|; biti ~ od starosti slabôtnost -i ž, pojm. (ó)
10125. slabôtnež -a m s -em člov. (ȏ) poud. |slaboten človek| slabôtnica -e ž, člov. (ȏ) poud. slabôtnežev -a -o (ȏ) poud. slabôtničin -a -o (ȏ) poud.
10126. slabôtnik -a m, člov. (ȏ) neobč. slaboten človek
10127. slabôtno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ zakričati
10128. slaboúmen -mna -o; bolj ~ (ú; ú ȗ ú) ~ otrok; slabš. ~o govorjenje |nespametno, neumno| slaboúmni -ega m, člov. (ú) pomoč ~im slaboúmnost -i ž, pojm. (ú)
10129. slaboúmje -a s, pojm. (ȗ) neobč.: prirojeno ~ slaboumnost; ~ nerazsodnih ljudi nespametnost, neumnost
10130. slaboúmnež -a m s -em člov. (ȗ) poud. |slaboumen človek| slaboúmnica -e ž, člov. (ȗ) poud. slaboúmnežev -a -o (ȗ) poud. slaboúmničin -a -o (ȗ) poud.
10131. slaboúmno nač. prisl. (ú) ~ se smejati
10132. slabovíden -dna -o; bolj ~ (í; í ı̑ í) ~ človek; biti ~ slabovídnost -i ž, pojm. (í)
10133. slabovídnež -a m s -em člov. (ı̑) poud. |slaboviden človek| slabovídnica -e ž, člov. (ı̑) poud. slabovídnežev -a -o (ı̑) poud. slabovídničin -a -o (ı̑) poud.
10134. slabovóljen -jna -o; bolj ~ (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) ~ pogled; biti ~ slabovóljnost -i ž, pojm. (ọ́)
10135. slabovóljno nač. prisl. (ọ́) ~ odgovarjati
10136. slabšálen -lna -o (ȃ) ~ izraz slabšálni -a -o (ȃ) jezikosl. ~a oznaka slabšálnost -i ž, pojm. (ȃ)
10137. slabšálno nač. prisl. (ȃ) označiti besedo ~
10138. slábšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; slábšanje (ȃ) kaj ~ odnose slábšati se -am se (ȃ) Vreme se ~a; slabšati se komu Bolezen se mu ~a
10139. sladkôba -e ž, pojm. (ó) ~ grozdja; knj. pog. začutiti ~o v ustih sladek okus; števn., poud. ~e življenja |prijetne, dobrodejne stvari|
10140. sladkôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ okus; poud.: ~ glas |pretirano prijazen|; ~ film |pretirano čustven|; ~a razglednica |nenaravna, izumetničena| sladkôbnost -i ž, pojm. (ó)
10141. sladkobeséden -dna -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ gost |pretirano prijazen| sladkobesédnost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
10142. sladkôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) poud. ~ govoriti |pretirano prijazno|
10143. slamnatobárven -vna -o (ȃ) ~e tapete
10144. Sláp ob Ídrijci -a ~ ~ m, zem. i. (ȃ í) na ~u ~ ~, neurad. na ~u slápski -a -o (ȃ) Slapljàn -ána in Slaplján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Slapljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
10145. Slavónski Bród -ega -a m, zem. i. (ọ̑ ọ̑) |hrvaško mesto|: v ~em ~u slavonskobródski -a -o (ọ̑) Slavonskobródčan -a m, preb. i. (ọ̑) Slavonskobródčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
10146. Slívnica pri Máriboru -e ~ ~ ž, zem. i. (ı̑ ȃ) v ~i ~ ~, neurad. v ~i slívniški -a -o (ı̑) Slívničan -a m, preb. i. (ı̑) Slívničanka -e ž, preb. i. (ı̑)
10147. Slonokoščéna obála -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ȃ) |afriška država| slonokoščenoobálski -a -o (ȃ)
10148. Slovénska Bístrica -e -e ž, zem. i. (ẹ́ ı̑) v ~i ~i slovenskobístriški -a -o in slovenjebístriški -a -o, neurad. bístriški -a -o (ı̑; ı̑; ı̑) Slovenskobístričan -a in Slovenjebístričan -a, neurad. Bístričan -a m, preb. i. (ı̑; ı̑; ı̑) Slovenskobístričanka -e ž, preb. i. (ı̑)
10149. služábnik -a m, člov. (ȃ) grajski ~i; poud. zvest ~ gledališča |vnet, prizadeven gledališki delavec|; star. ~ božji duhovnik služábnica -e ž, člov. (ȃ) služábničin -a -o (ȃ)
10150. služábniški -a -o (ȃ) ~i prostori

   9.851 9.901 9.951 10.001 10.051 10.101 10.151 10.201 10.251 10.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani