Slovenski pravopis 2001

b (10.051-10.100)

  1. Skénderbeg -a m, oseb. i. (ẹ̑) |albanski narodni junak|
  2. skíbúcka -e ž (ı̑ȗ) |snežka|: obuti ~e
  3. skíbús -a m (ı̑ȗ) publ. smučarski avtobus
  4. skládba -e ž (ȃ) ~ za violino in orkester
  5. skládbica -e ž (ȃ) manjš.
  6. sklobasáti -ám dov. sklobasánje; drugo gl. klobasati (á ȃ) slabš. |reči, povedati|
  7. sklobuštrán -a -o; bolj ~ (á) poud. ~o pripovedovanje |zmešano, pomešano| sklobuštránost -i ž, pojm. (á) poud. |zmešanost, pomešanost|
  8. sklobuštráti -ám dov. sklobuštránje; drugo gl. klobuštrati (á ȃ) poud. kaj ~ vse dogodke |zmešati, pomešati|
  9. skóba -e ž (ọ́) potisniti zapah v ~o; tesarska ~
  10. skobacáti se -ám se dov. skobacánje; drugo gl. kobacati (á ȃ) ~ ~ izza mize; ~ ~ s postelje; ~ ~ na noge; skobacati se iz česa ~ ~ ~ jarka izkobacati se
  11. skobáliti se -im se dov. skobáljenje (á ȃ; ȃ) poud. |nerodno, okorno priti|: ~ ~ s peči; ~ ~ na konja
  12. skóbast -a -o (ọ́) ~ žebelj
  13. skôbec 1 -bca m s -em živ. (ó) jata ~ev skôbčevka -e ž (ó) ~ z mladički; papiga ~
  14. skôbec 2 -bca m s -em (ó) ujeti se v ~ v skôpec
  15. skóbelj -blja m s -em (ọ́; ọ̑) neobč. oblič, skobljič
  16. skóbeljn -a -o [bə] (ọ̑) skóbeljni -a -o [bə] (ọ̑) ~ stroj
  17. skóbeljnica -e [bə] ž (ọ̑) neobč. vpeti kolesa v ~o v skobeljnik
  18. skóbeljnik -a [bə] m (ọ̑) |miza; stroj|
  19. skóbljanec -nca m s -em (ọ̑) pobrati ~ s tal; mn., snov. vedro ~ev
  20. skóbljanje -a s, pojm. (ọ̑) ~ lesa; snov. pomesti ~
  21. skóbljar -ja m s -em člov. (ọ̑) skóbljarjev -a -o (ọ̑)
  22. skóbljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; skóbljanje (ọ̑) kaj ~ desko
  23. skóbljič -a m s -em (ọ̑) ročni ~
  24. skobótovec -vca m s -em (ọ́; ọ̑) |grm|
  25. skolébati se -am se dov. skolébanje (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ ~ iz postelje |s težavo vstati|
  26. skolobáriti se -im se dov. skolobárjenje (á ȃ) Iz sobe se je skolobaril dim
  27. skombinírati -am dov. -an -ana; skombiníranje (ı̑) kaj lepo ~ barve; knj. pog.: ~ čudne reči izmisliti si; ~, zakaj se je kaj zgodilo dognati, ugotoviti
  28. skopobeséden -dna -o; bolj ~ (ẹ̑) neobč. redkobeseden skopobesédnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. redkobesednost
  29. skorbút -a m, pojm. (ȗ) |bolezen|
  30. skŕb -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ı̑) živeti brez ~i; delati komu ~i; biti (ves) v ~eh, star. v ~i zaradi česa, za koga; denarne ~i; knj. pog. Brez ~i, vse se bo srečno končalo; poud.: grenke, moreče ~i; tiha ~; odložiti za nekaj časa vse ~i |dolžnosti, obveznosti|; pojm. povečati ~ za izobraževanje; prevzeti ~ za otroke; imeti koga na ~i; redk. s ~jo vse pripraviti s skrbnostjo
  31. skrbèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ oče
  32. skŕben -bna -o tudi skŕben -bna -ó; -ejši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ ŕ ọ̑; ŕ) ~ gospodar; poud. ~a analiza |natančna|; skrben za kaj biti ~ za delo skŕbnost -i ž, pojm. (ŕ) opraviti delo z veliko ~jo
  33. skrbéti -ím dov. skŕbi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; skrbênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) 1. koga Kaj te ~i; Predstava ga ~i; ~i ga, kaj bo; skrbeti za koga/kaj ~ ~ otroke; ~ ~ red; Nič ne skrbi zame 2. brezos. skrbeti koga ~i jo zaradi otrok; skrbeti koga za koga/kaj Mater ~i za otroke; ~i ga za zdravje
  34. Skrbínšek -ška m, oseb. i. (ı̑) |slovenski gledališki igralec in režiser|
  35. skrbljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) neobč. skrben: ~a gospodinja; biti premalo ~ skrbljívost -i ž, pojm. (í) neobč. skrbnost
  36. skŕbnež -a m s -em člov. (ȓ) poud. |skrben človek| skŕbnežev -a -o (ȓ) poud.
  37. skrbník -a m, člov. (í) določiti otroku ~a; ljubitelj in ~ narave skrbníca -e ž, člov. (í) skrbníčin -a -o (ı̑)
  38. skrbníški -a -o (ı̑) ~i organi skrbstveni organi; ~e dolžnosti
  39. skrbníštvo -a s, pojm. (ı̑) sprejeti ~ nad sosedovimi otroki; priti pod ~; biti pod ~om
  40. skŕbno tudi skrbnó nač. prisl. -ej(š)e tudi -êj(š)e (ŕ; ọ̑; ŕ; ȇ) ~ paziti na kaj; ~ očiščen, pripravljen
  41. skŕbstven -a -o (ȓ) skŕbstveni -a -o (ȓ) ~ organ
  42. skŕbstvo -a s, pojm. (ȓ) prevzeti ~ za brezposelne; socialno ~
  43. skrúmba -e ž, pojm. (ȗ) neobč. skrunitev
  44. skúbec -bca m s -em člov. (ú; ȗ) ~ perutnine skúbčev -a -o (ú; ȗ)
  45. Skúbic -a m s -em oseb. i., psp (ȗ) Skúbičevka -e ž, oseb. i. (ȗ) ljud. Skúbičev -a -o (ȗ)
  46. skúbiti -im nedov. -èč -éča; skúbljen -a; skúbljenje (ú; ú ȗ) → skubsti
  47. skúbsti skúbem nedov. -i -ite, -èč -éča; skúbel -bla, skúbst, skúben -a; skúbenje; (skúbst/skùbst) (ú) koga/kaj ~ kokoš; poud. ~ znanca pri kartah |povzročati, da porablja veliko denarja|
  48. skurbáti se -ám se dov. skurbánje; drugo gl. kurbati se (á ȃ) nizk. |postati vlačuga, vlačugar|
  49. Skylab -a [skájlab] m, stvar. i. (ȃ) |ameriški vesoljski laboratorij|: na ~u
  50. slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro| slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~ na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i

   9.801 9.851 9.901 9.951 10.001 10.051 10.101 10.151 10.201 10.251  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA