ov=Štrek. (593)

1. ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek.; — prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
2. barı̑glica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Kras; Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.
3. básałnik, m. die Stopfstange der Mühler, Z.; der Packstock, Cig.; der Setzkolben (pri topovih), V.-Cig.; ein Werkzeug zum Stopfen der Würste, Štrek.
4. bažílika, f. = prežilika, Štrek.
5. bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor- Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.- Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.- Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
6. bẹlída, f. 1) Name einer weißen Ziege, C., Grahovo- Erj. (Torb.); — 2) die Kalkmilch, Temljine- Štrek.
7. bəzga, f. = bezeg, Saleška dol.- C., Štrek.
8. 1. bəzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.
9. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
10. bı̑čka, f. dem. 1. bica; — ein Schaf mit kurzer Wolle, Štrek.
11. bı̑łca, f. dem. bil; der Halm, C., Krelj; der Grashalm, Štrek.
12. bı̑lfa, f. der bewurzelte Rebensetzling, der Würzling, C., Vrtov. (Vin.), Nov.; — die aus dem Samen hervorgewachsene Rebe, Štrek.
13. bı̑rja, f. ein eiserner Ring am Ende eines Holzstückes, Štrek.; der Sensenring, Notr.; železo pri vozu, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi železni obroček ali okov pri nožu, šilu itd., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), GBrda.
14. bı̑zgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.
15. bodı̑čje, n. 1) = bodičevje, 1) C., Bes.; — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — die Spitzklette (xanthium spinosum), Štrek.
16. bojazljìv, ** -íva, adj. furchtsam, schüchtern, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., nk.
17. bolérič, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Štrek.
18. bolerı̑čka, f. = bolerič, Štrek.
19. bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan- Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
20. brbȗnček, -čka, m. dem. brbunek; 1) das im Wasser aufsteigende Luftbläschen, Cig.; — 2) die Pustel, Štrek.
21. brbȗnəc, -nca, m. mozolec na obrazu, C.; die Pustel, Štrek.
22. bŕcati, -am, vb. impf. mit dem Fuße stoßen: krava brca, schlägt aus; otrok v zibeli brca z nogami; — wegschnellen (mit dem Finger), Cig., Jan., Štrek.
23. bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.
24. brdávsniti, -dȃvsnem, vb. pf. unsanft stoßen, M.; wegschleudern, Štrek.
25. brę̑knica, f. = breka, Štrek.
26. brmóta, f. mürrischer Mensch, Štrek.
27. brmotáti, -ȃm, vb. impf. murmeln, Štrek.
28. 2. brȗnda, f. dickes Frauenzimmer, Štrek.
29. 1. brusníca, f. 1) das Schleifsteingestell, Mur., Cig., C., Štrek., Št.; — 2) das Schleifwasser, Mur.
30. brzamı̑n, m. = berzamin, ( it. marzemino), Štrek.
31. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
32. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
33. 2. búriti, -im, vb. impf. 1) stürmen, toben, Jan.; voda je siloma burila v podrto ladjo, Bes.; slepa strast buri in kuri po človeku, SlN.; — 2) b. se, stürmen (o vremenu): ves dan se buri, Št.; — in Aufruhr sein, revoltieren, Jan., C.; — sich drängen, Štrek.; ungestüm sein, tumultuieren, Jan., C.
34. candríniti, -ı̑nim, vb. impf. herumschlendern, Štrek.
35. ceptáti, -ȃm, vb. impf. = cepetati, Cig.; stark auftreten, Štrek.; stampfen, strampfen: Moj konj cepta, Preš.; otroci jokajo, ceptajo, Slom.
36. cı̑ba, * f. das Hühnchen (s to besedo se kličejo piščeta), M., Št.; — die Henne, Štrek.
37. 2. cíkati, cı̑kam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
38. cíngati, cı̑ngam, vb. impf. 1) klingeln, ogr.- C., Z.; — 2) schaukeln, Štrek.
39. 1. cízati, -zam, vb. impf. saugen (an der Mutterbrust), Cig., Jan., Štrek.; sesuljo cizati, zulpen, Cig.
40. cmòk, -óka, m. 1) der Schmatzlaut, der Patsch; — 2) die Ohrfeige, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Kloß, der Knödel; — 4) der Tölpel, Jarn., Mur.; — prim. cvok.
41. cmókniti, cmȏknem, vb. pf. einen Schmatzlaut hervorbringen; patschen: c. v vodo, Jan., Cig.; — c. koga, ohrfeigen, Štrek.
42. cúka, f. der Kürbis, Štrek.; — prim. it. zucca.
43. cȗndra, f. 1) der Fetzen, Z.; — 2) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) ein zerlumptes Weib, Štrek., GBrda, kajk.- Valj. (Rad); die Schlampe, C.; — prim. candra, cendra.
44. cȗnjar, -rja, m. der Hadernsammler, Cig., Jan., Štrek., Kr.
45. cȗrlja, f. das Mädchen, Štrek.; — prim. hs. cura, das Mädchen.
46. cvekár, -rja, m. = žrebljar, Mur., Cig., Štrek., Dol.
47. cvȓk, m. 1) das Gezirpe, C.; — 2) die Ohrfeige, C., Štrek.; — 3) = cvrtje, C.; pl. cvrki, podolgasti kosci kruha v rumenjakovino namočeni in na maslu ocvrti, Ljub.
48. 1. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. 1) einen Zwitscherlaut von sich geben, C.; — aufkreischen: sveča cvrkne, Bes.; — 2) mit einer Ruthe einen leichten Schlag versetzen, Cig., Štrek.; za uho koga c., jemandem eine Ohrfeige geben, C., Z., Notr.; c. koga po zobeh, Dict.
49. česník, m. = česen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Štrek.
50. 2. čı̑ka, f. = 2. čik, der Cigarrenrest, Štrek.
51. číma, f. ein langsamer Mensch, Štrek.; — prim. čimiti.
52. čímiti, -im, vb. impf. zaudern, langsam arbeiten, Štrek.
53. čǫ́ta, f. šepasta ženska, Štrek., Vrtov.; — prim. čot.
54. 2. čȓčək, -čka, m. der Griffel, Štrek.
55. črčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, Mur., Cig., Jan., Štrek., vzhŠt.; — prim. čečkati.
56. črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
57. 1. črníca, f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk- Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.- Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
58. čȗčka, f. = cuca, Štrek.
59. čȗfa, f. 1) ime ovci, ki ima na glavi čop dlake, Krn- Erj. (Torb.); — 2) = čufka, Štrek.
60. čȗmpa, f. die linke Hand, Štrek.
61. čȗž, m. ein dummer Mensch, Štrek.
62. dácija, f. die Abgabe, die Steuer, Guts., Jarn., Cig.; cesarju dacijo dajati, Schönl., Jap. (Prid.); Zdaj dacijo plačuje, Zdaj delavce ima, Npes.-K.; — der Zoll, Štrek.; — prim. dac.
63. dẹ́čla, f. 1) das Mädchen, Mur., Cig., Jan., Boh., Štrek., Gor., Kor.; poiščimo dečlo, katera je še devica, Dalm.; dečle pri preslici, Trub.; die Jungfrau, Meg.; — 2) = punčica v očesu, C.
64. dẹklína, f. größeres Mädchen, Cig., M.; = dekle, Mur., Jan., vzhŠt.; die Jungfrau, Štrek.
65. desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.- Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
66. dę́štər, -tra, adj. munter, Z.; — hübsch, schön, Dict., Z., Štrek.; — prim. it. destro (geschickt), Mik. (Et.).
67. devę̑tka, f. der Neuner, die Neun, die Neunzahl, Mur., Cig., Jan., Štrek.
68. dı̑mlje, f. pl. die Leistengegend, die Schamgegend, Dict., Pohl., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Mik., Štrek.
69. dlábiti, -im, vb. impf. greifen, Štrek.
70. dolẹ́vati, -am, vb. impf. = dolivati, Štrek.
71. dostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. 1) ausstehen, aushalten, bestehen, Cig., M.; — (Schläge) bekommen, Štrek.; — 2) genügen, Cig. (T.), ( hs.); — 3) d. se, zugehören, zufallen: d se koga, ogr.- C.; — gebüren: pazka se deteta dostaja, ogr.- Valj. (Rad); sich ziemen, ogr.- C.; liki se dostaja svetcev, ogr.- Valj. (Rad); dostaja se spolniti nam vso pravico, ogr.- Valj. (Rad); — angehen, betreffen, Levst. (Zb. sp.); kar se mene dostaja, ogr.- C., Mik.; kar se slave dostaje, Erj. ( LjZv.); — prim. dostati.
72. drdráč, m. die Thurmratsche in der Charwoche, Dol.; dŕdrač, -áča, Štrek., Malhinje- Erj. (Torb.).
73. drẹ̑mlja, f. 1) schläfriges Weib, Gor.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 3) ein Zeichen aus Lappen, das der Schafhirt auf seinen Stab bindet, wenn er auf die Alpe zieht, Štrek.
74. drẹ́novka, f. 1) ein Ast, eine Ruthe von der Kornelkirsche, Z., Štrek.; — 2) die Kornelbirn, Cig.
75. drẹ̑v, m. = drevo, Goriš.- C., Štrek.; (vejat drev, Dict.; Ne maraš več za drev zelen, Zv.).
76. dȓkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) gleiten, glitschen, Cig., C.; d. se, auf dem Eise schleifen, Jan., Poljane- Štrek. (LjZv.), Št.; — 2) rennen, herumrennen, Mur., BlKr.- M., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., C.; im Trab laufen, Štrek.; — 3) d. les, Holz auf einer Riese hinabgleiten lassen, Podgorjane- Štrek. (LjZv.).
77. dȓklica, f. eine Art Kreisel, Štrek.; prim. drgeljc.
78. drnúlja, f. die Schlehe, C., Štrek., Kras; pogl. trnulja.
79. drȏbckən, -kna, adj. dem. droben, Štrek.; (drȏbckin, jvzhŠt.), pogl. drobičken.
80. drǫ́bnica, f. 1) das Kleinvieh (Schafe und Ziegen); Je drobnico pasel, Ji piskal na paš', Vod. (Pes.); — 2) drobníca, der Baum oder die Frucht des Wildobstes, Cig.; die Holzbirne, die Waldbirne, Cig., Jan., M., C.; našel je mlado drobnico in jo cepil, LjZv.; lačnemu človeku je sladka tudi drobnica, Npreg.; — drobnice = necepljene, drobne črešnje, Cig., Jan., C., BlKr.; — = lesnika, C.; — neka oljika, Biljana- Erj. (Torb.); — 3) drobníca, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), C.; — neka drobna trava, Štrek.
81. drǫ́čniti, drǫ̑čnem, vb. pf. stupfen, Štrek.
82. drskótəc, -tca, m. der Ampfer (rumex p.), Štrek.
83. dŕsteł, m. eine Art Schiefer, Štrek.
84. dȓžkati, -am, vb. impf. dem. držati; halten (v otročjem govoru), Mik., Štrek.
85. dúša, * f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.- C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.- C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.- M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.- Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.- C.
86. fantávati, -am, vb. impf. = fantovati, Štrek.
87. fantína, m. = fantin, Štrek.
88. fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
89. fı̑nčiti se, -im se, vb. impf. um nichts weinen, Štrek.
90. flafúta, f. der Flügel, Cig., Štrek.
91. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
92. 1. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) = 1. frkati 1): ptiči frcajo, Gor.; — 2) spritzen, Štrek.
93. fŕcniti, fȓcnem, vb. pf. spritzen, Štrek.
94. frfolẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Jan., Blc.-C., Štrek.
95. 1. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.- C.; — 3) spritzen ( intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
96. frkolı̑n, m. 1) der Schlingel, das Bürschlein, Jan., jvzhŠt.; der Bube, Štrek.; — der Stutzer, M., Z.; — 2) der Schwärmer, Blc.-C.
97. fŕljenje, n. das Kräuseln, Štrek.
98. fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.- C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.- C., Mik.
99. gabríka, f. die Weißbuche, Štrek.
100. 1. gárati, -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.- C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.- C.; — = težko nositi, Banjščice- Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.

1 101 201 301 401 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani