ov=Slc. (24)

1. dẹdinolǫ̑vstvọ, n. die Erbschleicherei, Cig., Slc.
2. gółtən, -tna, adj. 1) Schlund-, Kehl-, Cig., Jan.; — 2) gefräßig: polhi so nekako goltne živali, Slc.; g. po čem, gierig, Cig., C.
3. gròš, grǫ́ša, m. der Groschen; — coll. brez groša, geldarm; ima zadosti groša, er hat genug Geld, Slc.
4. hiráč, m. der Siechling, Slc.- C.
5. locȃnj, -cȃnja, m. = locən, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Mik., Notr., Dol.; (tudi: lócanj, -ȃnja, Dol.); polhove škatle na l. narejene, Slc.
6. matoríti, -ím, vb. impf. alt machen, Slc.- C.
7. mustȃčar, -rja, m. der Schnurrbärtige: polh m., Slc.
8. omǫ̑tica, f. 1) der Schwindel, der Taumel, die Betäubung; — 2) betäubender Fischköder, Cig., Lašče- Levst. (M.), Gor.; ribe loviti z omotico, Levst. (Nauk); — 3) der Taumellolch (lolium temulentum), Z.; sama o., nič zdravega zrnja, Slc.
9. prevésti, -védem, vb. pf. 1) hinüberführen, nk.; — 2) absetzen, umsetzen, an Mann bringen: veliko blaga p., Cig., Svet. (Rok.), Dol.; p. in spečati kaj med ljudi, Slc.; ta krčma veliko prevede, Dol.; — menico p., einen Wechsel girieren, Jan.; — 3) in eine andere Sprache übersetzen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ( stsl., rus.); — 4) einen Ausdruck auf einen andern zurückführen, reducieren ( math.), Cig. (T.).
10. 1. primésti, -métem, vb. pf. 1) dazufegen, dazukehren; — hinzufegen: prah k steni p., Cig.; — 2) ein wenig kehren: nekoliko primesti okoli kupa, Slc.; — 3) fegend, kehrend kommen; med tem primete v vežo, Glas.
11. sáčiti, * -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica- Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 3) ( intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
12. selíšče, n. 1) die Baustätte, die Area eines Gebäudes, Cig., Jan., Kr.; — 2) der Ort einer Ansiedelung, die Ansiedelei, Cig., Jan.; tako je bila kmalu iz enega selišča vsa vas, Jurč.; — der Weiler, Jan.; die Ortschaft, DZ.; po vaseh in seliščih, Levst. (Nauk); — der Wohnplatz, Svet. (Rok.); njih s. je segalo do Sephara, Jap. (Sv. p.); — 3) das Lager eines wilden Thieres, C.; — das Bilchlager: polhi radi na staro selišče nazaj zahajajo, Slc.
13. sẹ̑vnica, f. der Säekorb, Cig., Jan., Slc., Dol.
14. skrǫ̑žək, -žka, m. = tisto slabo zrnje in smeti, ki se krožijo v rešetu, kadar se žito obravnava, Sv. Duh pri Krškem, Lašče- Erj. (Torb.); nav. pl. skrožki, Dol., Notr., vzhŠt.- C.; skrožki in podrešetina, Slc.; — repni skrožki, die runden Scheiben, die beim Schälen der Rüben zuerst ausgeschnitten werden, C.
15. skrǫ́žiti, -im, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.; skrožena cesta, eine gewundene Straße, C.; — arrondieren, C.; — s. se, sich im Kreise ansammeln: smeti se skrožijo v rešetu nad zrnjem pri občinjavanju, Slc.
16. 1. snẹtjè, n. 1) der Getreidebrand, Cig., Valj. (Rad), Nov., Cv.; der Brandstaub, Z., Slc.; — 2) = snet 3), das Monkalb, Mur., V.-Cig.
17. splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.- Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.- Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; ( hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče- Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.- Cig.; (splav f. Jan.).
18. stǫ́klas, m. = stoklasa, Medv. (Rok.); dobro zrnje od ljuljke, od stoklasa loči! Slom.; (stę́klas, Mur., Medv. (Rok.), Dol.- Levst. [Zb. sp.]; ne loči steklasa od zdravega zrnja, Slc.).
19. tȏłklja, f. 1) ein ungeschicktes Weib, C.; — 2) der Obstmost, Cig., C., vzhŠt.; v kleti je dosti tolklje, Slc.
20. 1. tȗłəc, -łca, m. dem. tul; 1) der Köcher, Guts., Cig., Mur., Hal.- C.; strelni t., der Pfeilköcher, Meg.; — 2) der Hutgupf, Rez.- C.; — 3) die Röhre, Cig., Žnid., SlN.; — die Dille, Jan.; — etwas Zusammengerolltes, Rez.- C.; — 4) die Blattscheide, Cig.; die Blütenscheide, Tuš. (B.); — 5) das Öhr für einen Stiel ( z. B. an der Hacke), C.; — 6) = podolgovat, z vrbovega protja spleten košek, v katerem suše sadje, Ip.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 7) neka past za polhe, Slc.; — 8) die Kluft im Hangenden ( mont.), V.-Cig.
21. 2. zalę́cati, -am, vb. pf. pri polšji lovi okrog polšine vse zalecati, t. j. s kamenjem zadelati, Slc.
22. zatóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) rollen machen; (kroglo) z., einen Schub thun (beim Kegelspiel), Cig.; z. sod z brega, Levst. ( LjZv.); z. se, zu rollen anfangen; z. se proti komu, jemandem zurollen, Cig.; — in Bewegung setzen: barka je po morju zatočena, Npes.-K.; z. ped = stegniti prste, da je ped dosti dolga, Dol.; — in drehende Bewegung versetzen, Cig., Slc.; — 2) rund machen, zurunden, C., Z.; zatočena posoda, ein rundes, bauchiges Geschirr, C., Z.
23. zelę́nəc, -nca, m. 1) der Grünrock (človek z zelenim plaščem), Cig.; — der Teufel, ZgD., Slc.; — 2) der Schimmel (konj), Kr.- M.; — der Grünling (loxia chloris), Cig., Jan., C., Frey. (F.); — die grüne Eidechse (lacerta viridis), Dict., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Frey. (F.), Erj. (Z.), Dol.; kogar je kača pičila, ta se zelenca boji, Notr.; — 3) das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig.; — neki hrast, ki zelen ostane črez zimo, Ljubljanska ok.; — 4) der Chlorit, Erj. (Min.); — neka vrsta apnenca (trd kamen, ki rabi za bruse), Vrtov. (Km. k.); der Dolomit, Frey. (Rok.); — das Chlor, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
24. žestíka, f. eine Art Ahorn, Notr.- Z., Slc.- C.; — prim. žestilj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani