ov=Let. (919)

1. balvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Let.; — 2) der Balken, Jan., C., Mik.; — 3) der Klumpen, Jan., Navr.- C.; der Block ( min.), Cig. (T.); — prim. bolvan.
2. balvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.- Let.
3. bátrivən, -vna, adj. 1) beherzt, muthig, C., ogr.- Let.; — 2) tröstlich, ogr.- M.
4. bẹljȃčəc, -čca, m., Bleiw. ( Let.), pogl. beljakovina.
5. bẹlorǫ̑čka, f. die Weißhändige, Let.
6. besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. ( Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.
7. 2. bílọ, n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.- Let.
8. bíncniti, bı̑ncnem, vb. pf. mit dem Fuße stoßen, ausschlagen, Jan., Raič ( Let.); kobila jo je bincnila, Pjk. (Črt.).
9. bı̑nəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič ( Let.).
10. bivȃtelj, m. = prebivavec, C., Zora, Let.
11. blagovẹ́stən, -stna, adj. evangelisch, Jan.; Evangelien-, blagovestna knjiga, das Evangelienbuch, Raič ( Let.).
12. blazínast, adj. polsterartig, gepolstert, Cig., Let.
13. blȃznica, f. 1) die Wahnsinnige, die Närrin, Jan., Let.; — 2) das Irrenhaus, die Irrenanstalt, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
14. blȃznik, m. 1) der Irrsinnige, C., Levst. (Nauk), Let.; — 2) der Gotteslästerer, der Frevler, Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
15. bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.
16. bláznostən, -tna, adj. Wahnsinns-: blaznostne ideje, Let.
17. bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad).
18. blẹdeníčən, -čna, adj. bleichsüchtig, Let.
19. blẹskótən, -tna, adj. funkelnd, schimmernd, Vrt., Let.
20. blodı̑vəc, -vca, m. 1) der Herumirrende, Let.; — 2) der Pantscher, Cig.
21. blodnjȃva, f. das Irren, die Verirrung: b. mlade glave, Let.
22. bobı̑nka, f., pl. bobinke, die Blattern, C., M.; osepnice ali bobinke so mnogo ljudi pomorile, Let.
23. bodǫ̑čnik, m. das Futurum ( gramm.), Raič ( Let.).
24. bogobǫ́jən, -jna, adj. gottesfürchtig, Jan., Let.; bogobojni mladeniči, Cv.; — stsl.
25. bogomı̑ləc, -lca, m. = bogomil, der Bogomile, Let.
26. bogomı̑lka, f. die Bogomilin, Let.
27. bogomı̑lski, adj. Bogomilen-, Let., Cv.
28. bojáti se, -ím se, vb. impf. = bati se, Mur., Mik., Dalm., ogr.- Let., Polj.
29. bojevník, m. = bojnik, Cig., C., Let.
30. bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.- Let.; — der Schmerz, ogr.- Valj. (Rad), Danj.- M.
31. božjerǫ̑pnik, m. der Gottesräuber, Let.
32. branı̑teljstvọ, n. der Wehrstand, Let.
33. brȃtja, f. coll. die Brüder, ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad), BlKr.
34. brátrski, adj. = bratovski, Jan.; njegovi ukazi so imeli nekaj bratrskega, Let.
35. brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer- Pop.; žaba breči, ogr.- Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
36. brę́nkniti, brę̑nknem, vb. pf. einen Saitenton oder einen klirrenden Ton hervorbringen oder von sich geben, Jarn., Z.; ob sabljo brenkniti, Let.
37. brezpámetnost, f. die Vernunftlosigkeit, Cig.; — die Unbesonnenheit, Let.
38. brezvȏljstvọ, n. = brezvoljnost, Let.
39. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
40. 1. bȗh, m. 1) ein gewisser, dem Worte ähnlicher Schall, Cig.; — 2) etwas jäh Hervorbrechendes: der Feuerwolf (das aus dem Ofen zeitweise hervorbrechende Feuer), Cig.; — 3) der Stoß, C.; (iz propada) se je slišal zamolkel buh, Let.
41. 2. búliti, ** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.
42. cẹ̑mba, f. die Wertschätzung, ogr.- Let.
43. cmážiti, -im, vb. impf. schmoren, braten, Raič ( Let.); — prim. češ. smažiti.
44. cvẹtíčast, adj. geblumt; cvetičasta tkanina, Let.
45. cvẹtı̑čje, n. das Blumenwerk, Let.
46. čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.- Mik.; čalarni svet, ogr.- Let.; eitel, garstig, übel, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
47. čemę̑rnat, adj. = čemeren, ogr.- Let.
48. 2. čę̑pəc, -pca, m. die Haube, Cig., Let.; — tudi: stsl.; prim. 2. čepa, čepica.
49. četrtı̑nski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič ( Let.).
50. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
51. číniti, čı̑nim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.- kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.- Let.
52. čmŕha, f. der Muckser: slišal ni niti čmrhe niti žuge teh besed, Let.; — prim. čmrkniti, črhniti.
53. črẹ̑p, m. 1) die Scherbe; gesprungener Topf; — der Topf ( zaničlj.), Št.; poje kakor star črep, Z.; — 2) = črepina, der Schädel: mahniti koga po črepu, SlN.; tvoj goli in prazni črep, Let.; — 3) = strešna opeka, Cig. ( stsl.).
54. črnı̑łnik, m. das Tintenfass, C., DZ., nk.; razbite steklenice črepinja je nadomeščevala črnilnik, Let.
55. čúdovati se, -ujem, -ovam se, vb. impf. = čuditi se, (čudvati se) jvzhŠt.; Mat' se je čudvala, Npes. (iz Krškega)- Navr. (Let.); ("čüdivamo se", ogr.- Let.).
56. čuvȃłnica, f. 1) = čuvajnica, Cig.; — 2) ladja čuvalnica = čuvalna ladja, Let.
57. darı̑tvən, -tvəna, adj. Opfer-: daritveni kamen, Let.
58. darljìv, -íva, adj. freigebig, Mur., Cig., Jan., Let.
59. dẹjȃnstvən, -tvəna, adj. 1) handelnd, thätig: romanopisci imajo navado, da naposled razodeno sleherne dejanstvene osobe osodo, Let.; — 2) factisch, Cig. (T.).
60. dẹklı̑čina, f. = deklička, ogr.- C., Let.
61. dẹlína, f. der Theil, das Theilchen ( math.), Vrt., Let.- C.; — der Bestandtheil, C.
62. dẹlujǫ́čən, -čna, adj. wirksam, Let.- C.
63. dȇskica, f., Mur., Let., Št., nam. deščica.
64. dlakovı̑t, adj. haarreich: d. rep, Let.; dlakovito mleko = polno dlak, Vrt.
65. dóbica, f. dem. doba, Let.
66. dobrı̑čnik, m. gutmüthiger Mensch, Raič ( Let.), SlN.
67. dočákati, -čȃkam, vb. pf. den Zweck des Wartens erreichen: tako dolgo sem čakal, da sem ga dočakal, ich wartete so lange, bis er kam; — erleben: kaj sem dočakal na svoje stare dni! visoke starosti dočakati; — dočakati se česa, erleben, Raič ( Let.).
68. dohȃjati, * -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.- Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.- C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič ( Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.- C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.
69. doíti, (dǫ́jti), doídem, (dǫ́jdem), došə̀ł, (dóšəł), vb. pf. 1) bis zu einem Ziele gelangen: doiti kolov, = priti do kolov, Vrt.; — einlangen, Cig.; dokler listi ne doido, bis zum Eingang der Briefe, kadar povzetki doido, wenn die Nachnahmen eingegangen sind, DZ.; — 2) einholen, ne moremo ga več doiti; došel sem te; — erreichen, treffen, C.; kar me doide, was mir zufällt, Cig., C.; — widerfahren, Meg.; njim pusti vse dojti, Trub.; — 3) genügen, ausreichen: došlo mi je, es hat mir genügt, ogr.- C.; dojde, če se zveličam, ogr.- Let.; ne dojde mi, es langt nicht, Cig., vzhŠt., C.; — 4) zuende gehen: dnevi so došli, C.; — völlig abnehmen, mož je ves došel, Cig.; — zugrunde gehen: vsa živina je došla, alles Vieh ist abgestanden, Cig.; — 5) (po hs.) = priti, dobro došel, (-šla, -šli, -šle), willkommen, nk.
70. dokópati, -kopȃm, -kǫ́pljem, vb. pf. 1) grabend gelangen, Mur.; zdaj dokoplje do neke kamenene žile, Erj. (Izb. sp.); mit dem Hauen (im Weingarten) gelangen: dokopali smo danes do srede vinograda; — 2) mit dem Graben, dem Hauen fertig werden: dokopali smo; — 3) dazugraben; — 4) d. se do česa, nk.; d. se česa, etwas erlangen, erzielen, Jan.; d. se visoke službe, Vrt.; d. se miru in pokoja, Let.
71. dołgokítast, adj. langzöpfig, Let.
72. dolı̑nje, n. das Thalgebiet, Let.
73. dọ̑məc, -mca, m. dem. dom, Let.
74. domovı̑nəc, -nca, m. 1) = domačin, domar, der Hausgenosse, C.; — 2) der derselben Heimat Angehörende: občinski domovinci, Gemeindeangehörige, Levst. (Nauk); — der Landsmann, der Inländer, C., Let.; — 3) = domoljub, V.-Cig.
75. donȃšati, -am, vb. impf. ad donesti; zubringen, Cig., Jan.; — bringen, eintragen, tragen, Cig., Jan., Dol.; — mit sich bringen: red bi donašal, Raič ( Let.).
76. doslužnína, f. = pokojnina, Cig., Jan., C., SlN., Let.
77. dosǫ́diti, -im, vb. pf. 1) aufhören zu richten; — ein endgiltiges Urtheil schöpfen, C.; endgiltig entscheiden: o tem še ni dosojeno, Erj. (Torb.); — 2) = prisoditi, Cig. (T.), Let.
78. dóšləc, -šləca, m. der Ankömmling, C.; domačin podaje došlecu roko, Let.
79. dotedánji, adj. bis damals reichend: vsi dotedanji znanstveni spisi, Let.
80. dotẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad doteči; 1) zufließen, Jan.; kri (v možgane) doteka, Let.; — 2) ablaufen: zuende gehen, Cig.; ura mi doteka, C.; — fällig werden: menice dotekajo, Cig. (T.); — 3) d. se, zuende, zugrunde gehen, C.
81. dovolílọ, n. die Erlaubnis, Let.
82. dožę̑tki, m. pl. das Schnitterfest, Cig., Jan.; o dožetkih, Let.
83. drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.- Let.
84. drẹvorẹ̑zəc, -zca, m. = lesorezec, Jan., Let.
85. drkotȃnje, n. = drkot: kolesno d., Let.
86. drnję́zganje, n. das Winseln, zudringliches Bitten: po mnogem drnjezganju, Raič ( Let.).
87. drobljánəc, -nca, m. 1) das Stückchen, das Bröcklein; tri drobljance kruha, ZgD.; pobrati drobljance je rekel, Ravn.; drobljanci = vdrobljena jed, Dict.; drobljanci odletavajo pri drobljenju nastila, Savinska dol.; drobljanci, die Trümmer, Cig.; — 2) ein kleines Wesen, Vrt.; naši otroci so še drobljanci, Z.; drobljanci (o mladih vevericah), Let.
88. drobnoglȃvəc, -vca, m. der Kleinköpfige, Let.
89. drzovı̑tež, m. der Verwegene, Let.
90. dúkəlj, -klja, m. hoher, oben verengter Topf (Milchtopf), Mur., vzhŠt., ogr.- C., Raič ( Let.); großer Trinkbecher, ein Humpen, vzhŠt.- C.; — "kar nima pravilne oblike, bodi si posoda, bodi si človek", Valj. (Rad).
91. dušíłən, -łna, adj. erstickend, nk.; d. zrak, Let.
92. dvajsetlẹ̑tnik, m. der Zwanzigjährige, Cig., Let.
93. dvočelàt, -áta, adj. mit doppelter Stirn, Let.
94. dvǫ́jščina, f. der Zweifel, Raič ( Let.); na dvojščini biti, im Zweifel sein, Z.; — prim. dvojina 3).
95. dvoobrázən, -zna, adj. mit doppeltem Gesicht: dvoobrazni Janus, Let.
96. enostrǫ́pən, -pna, adj. einstöckig, Let.
97. enozvǫ́čən, -čna, adj. eintönig, Jan., Cig. (T.), Let.
98. esi, adv. = sem (hieher), ogr.- Mik., Raič ( Let.).
99. fegetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = migetati, Raič ( Let.).
100. fránjevəc, -vca, m. = frančiškan, Let.; — hs.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani