Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Jurč. (1.271)

atlētski, adj. athletisch, Jurč.
bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; ( nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.- Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
bácniti, -nem, vb. pf. = becniti, Cig.; bacne ga z nogo in spodi, Jurč.
bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.
bȃnjka, f. 1) dem. banja, Polj.; — 2) ein plattes Tragfass für Flüssigkeiten, C., Dol.; dve banjki vina, LjZv.; težka banjka, olja polna, Jurč.
barǫ̑nčək, -čka, m. dem. baron; boter baronček, Jurč.
bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
báviti se, * -im se, vb. impf. 1) sich mit etwas beschäftigen, sich abgeben, nk.; b. se s pesmami; Prip.- Mik.; malo se baviti z ljudmi, Jurč.; — 2) = muditi se, Jan.
bedrę̑sce, n. = bedrce, Jurč.
bẹ́ł, adj. weiß; beli grad ( v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.- C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.
bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih- Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, ( Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; ( das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.
bẹlóta, f. die Weiße, das Weiß, die weiße Farbe, Mur., Cig., Jan.; celo na velikem belem prtu ugledate najprej črn madež, če je prav majhen: oskrunjena je belota, Jurč.
beračı̑ja, f. 1) die Bettelei; — 2) die Bettelarmut, die Armseligkeit; — 3) das Bettelvolk, Jan. prepovedal je sinu hoditi okoli takih beračij, Jurč.
bérdija, f. neka psovka: ti berdija ti! Gor.; že dva dni nisem videl te berdije ("berdje") potepilne, Jurč.
bernjáti, -ȃm, vb. impf. sammeln, Jarn.; betteln, Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč.
bernjȃva, f. die Bettelei; ciganje so bili šli po bernjavi in goljufiji v bližnje vasi, Jurč.
bernjȃvs, m. der Sammler, der Bettler ( zaničlj.), Cig., Met.; neumni b., deseti brat, Jurč.
bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče- Pjk. (Črt.).
besẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. impf. sprechen, Jarn., Cig.; tako besedijo nasprotniki, Cv.; b. o čem, LjZv., Jurč.; — lepo b., declamieren, Cig. (T.); raisonnieren, Cig.; — b. se, in einem Wortwechsel begriffen sein, disputieren, Cig., C.
bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
bətı̑čək, -čka, m. dem. bətič; der Knopf an einem Stock: palica z belim betičkom, (but-) Jurč.
bèv, interj. ni rekel ne bev ne mev, er sagte nichts, er schwieg, Jan., Jurč., BlKr.
1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
bibolẹ̀z, -lẹ́za, m. die kriechende Bewegung: moral je vsak tretji bibolez postati (o človeku po vseh štirih lezočem), Jurč.
bíčevnik, m. der Peitschenstiel, Jan., Jurč.
blagínja, f. das Wohl, die Wohlfahrt, Levst. (Nauk), Jurč.; moliti za svojo in dobrotnikov svojih blaginjo, Zv.; na občo blaginjo, zum allgemeinen Besten, Levst. (Močv.).
blaznẹ́ti, -ím, vb. pf. blazen biti, noreti: blazni in gori za Vas, Jurč.
blı̑žnjik, m. der Nächste, der Nebenmensch, Alas., Mur., Jan., Cig., C., LjZv.; svoje bližnjike treti, Jurč.
bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
bojè, * adv. = baje, bojda, Cig., Jan., Jurč.; boje da, Cig.
bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.- M.; — 4) der Schachtstoß ( mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.
bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče- Levst. (M.).
bǫ̑me, interj. = bogme, Jurč., Levst. (Zb. sp.), BlKr.
3. bòr, bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
2. borìč, -íča, m. dem. 3. bor: nisem ga dobil ne boriča od doma, Jurč.
boríšče, n. der Kampfplatz, Cig., Jan.; večina kmetov je bila pokončana na borišči, Jurč.; — der Fechtboden, Cig., Jan.
bosopèt, -ę́ta, adj. barfuß; b. pastir, Jurč.
božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
bóžji, * adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.
bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
bratı̑nstvọ, n. die Brüderlichkeit, das brüderliche Verhältnis, Habd., Mur., Cig., C.; — = bratovščina 1): pila sva bratinstvo, Jurč.
brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).
brȃv, -ı̑, f. coll. das Schafvieh, Zv., Notr.; mej skalovjem je pasel svojo brav, Jurč.
brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
brdȃvski, adj. grob: sina Filipa je imenoval po brdavsko kmetsko Lipeta, Jurč.
bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.
brezrokȃvnik, m. die Weste, C., Jurč., Zv., Gor.
brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Kras- Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
brljàv, -áva, adj. schlecht sehend, blödsichtig; brleča svetiljka je bila brljavi predici čisto brez potrebe, Jurč.
bȓst, -ı̑, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
bútara, f. ein Bündel (Reiser, Ruthen, Stöcke u. dgl.); der Palmbusch, Cig.; — die Faschine, Cig.; — butara kolja = 50 kolov, jvzhŠt.; — die Bürde, die Last, Mur., Cig., Jan.; sodniška b., Jurč.
2. cę̑hta, f. der Bettsack, Pohl.; — = torba: po hosti je taval z zeleno cehto na kolku, Jurč.; — prim. kor.-nem. zieche, Bettüberzug.
cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern ( z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.- Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.- Mik.
cepę̑ł, f. der Unterschenkel ( zaničlj.), die Häckse: po plotu bi mu bil cepeli in bedra razobesil, Jurč.; dve človeški cepeli visita iznad trnja, Jurč.
cepətȃnje, n. das Stampfen, das Getrampel; misli, da čuje cepetanje preganjavcev, Jurč.; — das Zappeln.
ciganìč, -íča, m. = ciganček, Jurč.
cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. ( LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
čakalíšče, n. der Warteort, Cig., Jan.; der Jägerstand, Z., Jurč.; der Hinterhalt, M.
čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.- Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.- Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.- C.).
čəčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, klecksen; bo nemški govorila, brala, čečkala, Jurč.; — menda nam. črčkati.
čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.- C.; pren. čemerno življenje, Meg.- Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.
čemeríkavəc, -vca, m. der Griesgram, C., Zora; stari čemerikavec, Jurč.
čemerı̑t, adj. bitter, Jurč.
česnáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder unflätiges Zeug schwatzen, Kr.; samo svojih neumnosti mi ne česnajte, Jurč.
čistopójmen, -mna, adj. von klarem Begriff: politika, ne vedno čistopojmna beseda, Jurč.
člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied ( math.), Cig. (T.); — die Partikel ( gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
čopljȃnje, n. das Plätschern: č. po vodi, Jurč.
črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
črvojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = črvojeden: črvojeda miza, Jurč.
črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
čȗt, f. das Gefühl: prešinila ga je neka čudna čut, Jurč.; pobožnih čuti vnet, Greg.
čvrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern: vrabci čvrlijo, BlKr.; ptice so veselo čvrlele, Jurč.
dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.- C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče- Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
dáljən, -ljna, adj. weit, fern; iz daljnih dežel, Dalm.; v njeno poštenje je veroval tudi v spominu na njo iz daljnega, Jurč.; daljna pot, jvzhŠt.
dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz- Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! ( prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit ( min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.- C.
dẹčȃj, m. das Kind, Cig.; jokati se kakor dečaj, Jurč.
dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
dẹ̑dovati, -ujem, vb. impf. erben, Cig., Jan., C., M.; ponos se vsem meščanom od roda do roda deduje in zapušča, Jurč.
dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
denárən, -rna, adj. 1) Geld-; denarni pas, der Geldgürtel, Cig.; — 2) geldreich; petična in denarna dekle, Jurč.; denarna hiša, Andr.
desetobratovȃnje, n. desetih bratov življenje: tako se začenja moje d., Jurč.
dẹ́ti, * I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.- Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid- Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
dežę̑ł, f. = dežela, Cig., Jan., Mik.; Notri v deveto dežel, Npes.- Glas.; srečna Olentova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, das Lied verbreitet sich unter das Volk, Cig.; vsa naša dežel pripoveduje, Levst. (Zb. sp.); knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., Levst. ( LjZv.); tudi: v déžeł, nk.
díhati, dı̑ham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci- Erj. (Torb.).
dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.- Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.
dimovȃnje, n. das Rauchmachen, das Rauchen: tobakovo d., Jurč.
dirjíhati, -am, vb. impf. rennen: prasič jo ubere črez njive in dirjiha, Jurč.
divjı̑nəc, -nca, m. wilder Mensch (o ciganu), Jurč.
dláka, * f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig. ^*; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA