ov=Dict. (1.356)

1. amarẹ̑lica, f. = marelica, Dict., Z.
2. ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.- C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); — prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).
3. árasov, adj. = arasast: arasova suknja, Dict.
4. ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.- C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.
5. bȃčka, f. der Beutel, Dict.; b. denarjev, Z.; = popotna torbica, Dict.; — prim. baška.
6. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
7. bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
8. bȃsəm, -smi, f. = basən, Dict., C., Rož.- Kres.
9. bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
10. bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
11. beketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken (o drobnici), Dict., Cig., Jan., C.
12. bẹlolásast, adj. = belolas, Dict.
13. bẹlolístən, -stna, adj. = belolist: belolistna roža, Dict.
14. bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.
15. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
16. 4. bı̑čək, -čka, m. 1) die Simse (juncus effusus), Lašče- Erj. (Torb.); plašč iz bička, LjZv.; — 2) der Binsendocht, Dict.; tudi: bíčək, Dol.
17. bı̑čevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.
18. bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir- Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.- C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče- Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
19. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
20. blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.- Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.- Mik. (Et.).
21. blȃžən, -žna, adj. gesegnet, reich, Dict.; Čez reko splava široko Na blažno zemljo ogrsko, Npes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O blažna gorica, Ki njega rodi, Npes.-K.
22. blédenje, n. 1) das Irren, Dict.- Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.
23. blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna- Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija- Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
24. blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
25. blízi, adv. et praep. = blizu, Dict., Jarn., Trub., Dalm., Schönl., jvzhŠt.; blizi cerkve, Jsvkr., ("blizi pro blizu", Boh.); — prim. stsl. blizê.
26. bljúšč, m. 1) die Schmerwurz (tamus communis), Medv. (Rok.), Ip.- Erj. (Torb.); koren za bodljaje, Dict.; — 2) der Epheu (hedera helix), Rib.- Mik.; ta človek je zelen kot bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C.
27. blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
28. bobǫ̑vnik, m. 1) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.); — 2) die Brunnenkresse (nasturtium offic.), Dict., Jan., Hip. (Orb.), C., Kr.
29. 1. bogȃstvọ, n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).
30. bogonerǫ́dən, -dna, adj. gottlos, M.; (boganer-) Dict.; bogonerodno živeti, Jsvkr.; — prim. 2. roditi.
31. bǫ́govəc, -vca, m. der Wahrsager, Dict., Cig., Dalm., Kast.
32. bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
33. bolẹ́host, f. = bolehnost, Dict.- Mik.
34. boleštráti, -ȃm, vb. impf. = beleštrati, Dict.
35. borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.
36. botrínja, f. 1) = botra, Dict.- Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.- Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.
37. bragę́še, f. pl. hlače, Dict.; široke platnene hlače, vzhŠt., BlKr.; — prim. it. brachesse, Hosen.
38. brbrȃvəc, -vca, m. = brbrač, Dict., Cig.
39. brę́cəlj, -clja, m. = brencelj, Dict., C., Hip. (Orb.).
40. brẹ̑jiti, -im, vb. impf. 1) trächtig machen, Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; b. se, trächtig werden, Jarn., Cig.; — 2) anfüllen: gospoda breje si žepe, SlN.
41. brézdən, -dna, m. der Abgrund, Dict., Mur.; ( nav. brezen); iz jame v brezden (brezen), aus dem Regen in die Traufe, Met.
42. brezdȗšnik, m. der Herzlose, der Gefühllose, Mur., Cig., Valj. (Rad); — der Bösewicht, Meg., Dict., Krelj.
43. bridȃk, brı̑dka, adj. = bridek, Dict.
44. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
45. brínjevje, n. = brinje, Dict., BlKr.
46. brkȃvka, f. die Ratsche, Dict., C., Mik.; — prim. 2. brkati.
47. brkljáti, -ȃm, vb. impf. stöbern; po temi b.; — ungeschickt in den Tag hinein etwas thun, Dict., M.
48. brljìv, -íva, adj. scheel blickend, Meg., Dict.
49. brọ̑d, m. 1) eine seichte Stelle, die man durchwaten kann, die Furt, Meg., Mur., Cig. (T.), Dalm., Jes.; — 2) die Anfurt: brod so zagledali, Dalm.; — der Hafen, Dict., Trub.; v brodu beneškega mesta, Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ueberfuhr an einem Flusse; brod na vrvi, die Seilüberfuhr; — 4) das Ueberfuhrschiff, die Fähre, M.; b. nategniti, zur Abfahrt bereit machen, C.; — 5) (po hs.) das Schiff, Cig.
50. brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.- Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.
51. brodovína, f. die Ueberfuhrgebür; — der Fuhrlohn am Wasser, das Schiffsgeld, Mur., Dict., C., Dalm.
52. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
53. brusę̑r, -rja, m. brusen kamenček, Dict.
54. bruzdà, f., Dict., Dalm., Jap.; pogl. brzda.
55. br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.
56. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
57. bŕzək, -zka, adj. hurtig, Dict.; b. junak, Npes.- C.; — prim. brdek.
58. búknjenje, n. der Ausbruch ( z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.
59. bȗkvica, f. 1) = bukevca, Dict., Cig., Jan., C.; — 2) pl. bukvice, dem. bukve; das Büchlein; — 3) bukvica, die Betonie (betonica officinalis), C.
60. búsija, f. der Hinterhalt, Dict.; Jerobeam je storil busijo, da bi od zadaj nad nje prišel, Dalm.; — iz tur. pusu, Mik. (Et.).
61. butíca, f. = bətica, Dict., Trub., Cig., Preš., Levst. (Zb. sp.).
62. buzdahȃn, m. = buzdovan, Krelj, (buzhihan, Dict.).
63. cándrav, adj. fetzig, lappig, Cig., Jan.; — zerlumpt, Dict., Mur., vzhŠt.
64. cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).
65. 1. cę̑hta, f. = cefta; neka posoda: der Bottich, zapŠt.- C.; ein Weingefäß (von vier Maß), Poh.- C.; — der Humpen, Cig.; die Kanne, C.; c. z dvema ročema, Dict.
66. cẹ́piti, -im, vb. impf. 1) spalten: drva c., Holz spalten; luč c., Lichtspäne reißen, Z.; škrilje c., Schiefersteine abblättern, Cig.; c. se, sich spalten, sich fasern: nohet se cepi, zobje na glavniku se cepijo; Cesarski Graben se cepi od Ljubljanice, zweigt sich ab, Levst. (Močv.); glasove c., die Stimmen zersplittern; glasovi se cepijo, die Stimmen zersplittern sich (bei einer Abstimmung), nk.; — 2) pfropfen; v sklad c., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc, Vrtovec- M.; v zarezo ali žleb c., in die Kerbe, Cig.; s priklado c., an die Seite, Z.; z nakladom c., copulieren, Cig.; z nasadom c. (= s cevko c., Z.), pfeifeln, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, Cig.; za kožo (lub) c., zwischen Holz und Rinde, Cig.; v kožo (lub) c., äugeln, oculieren, Cig.; = c. s popkom, Tuš. (B.); c. hruško, črešnjo; cepljeno sadno drevje, veredelte Obstbäume; — 3) impfen, einimpfen; c. komu koze, Cig.; — 4) cepljen, berauscht, Dict., Cig., C.
67. 2. cíkati, cı̑kam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
68. cı̑nkast, adj. 1) voll Fettaugen: cinkasta juha, Z.; — 2) mit dem grauen Star behaftet, Dict., C., Dol.; ali si cinkast, da ne vidiš? Dol.
69. cufráti, -ȃm, vb. impf. = cefrati, C.; volno c., Dict.; — prim. nem. zupfen. (?)
70. cvẹ̑tka, f. 1) das Blümchen, die Blume; — 2) pl. cvetke, Floskeln in der Rede, Cig.; — 3) = cvetnica, smokva prvega roda, Dict., Osep v Istri- Erj. (Torb.).
71. cvı̑č, m. 1) das Gewinsel, das Gequieke, Dict., Jarn., Mur., Jan.; das Gezwitscher, Mur.; — 2) saurer Wein, C., Valj. (Rad); — 3) der Sauerdorn (berberis vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
72. cvíčati, -ím, vb. impf. quieken, winseln, Dict., Guts., Jarn., Jan.; zwitschern: lastovka cviči, C.; jaz sem cvičal, kakor žrjav in lastovica, Dalm.
73. 1. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. 1) einen Zwitscherlaut von sich geben, C.; — aufkreischen: sveča cvrkne, Bes.; — 2) mit einer Ruthe einen leichten Schlag versetzen, Cig., Štrek.; za uho koga c., jemandem eine Ohrfeige geben, C., Z., Notr.; c. koga po zobeh, Dict.
74. čȃdast, adj. vom Rauche angelaufen, rußfarben, Dict., Cig., Jan., Trst.
75. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
76. čəbę̑łnik, m. 1) der Bienenkorb, der Bienenstock, Dict., C., Z.; — 2) = čebelnjak, Cig.
77. čegȃ, pron. = čiga, wessen? Dict., Guts.
78. čeláda, f. der Helm, Dict., Guts., Cig., Jan., Dalm., nk.; — prim. it. celata, der Helm.
79. čelàt, -áta, adj. mit großer Stirn, Dict., Cig., Mik.
80. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
81. čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.- Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.- Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.- Mik., ogr.- C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.- Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
82. čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo ( Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most- Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
83. čəstíti, -ím, vb. impf. = častiti, Mur., Jan., Burg., nk.; bodi češčen, Heil dir! sei gegrüßt, Dict., Cig., Jan.
84. čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.- Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; ( Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
85. četrtı̑nək, -nka, m. 1/4 mernika, Dict.
86. četrtníca, f. 1) das Viertel, das Quart, Cig.; Pretekla je stoletja četrtnica, Preš.; — 1/4 mernika, Kras, Gor.; — 2) das Quartanfieber, Dict., Guts., Jarn., Cig.
87. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
88. čínkovəc, -vca, m. der Edelfink (fringilla caelebs), Dict., Tolm.- Erj. (Torb.), nam. činkavec.
89. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
90. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
91. 2. črmę̑lj, m. = čmrlj, Dict., Goriš.
92. črnȃvka, f. dunkler Fleck am Körper, eine dunkle Strieme (von unterlaufenem Blute), Dict.- Mik., Svet. (Rok.), BlKr.; črnavka za črnavko, ("Beule für Beule"), Dalm.
93. črnȃvkast, adj. schwärzlich, Dict.
94. črnílọ, n. 1) die Schwärze ( pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)- Kres; — 5) = muža, čreta, C.
95. čȓnkljast, adj. schwärzlich, Dict.
96. črnọ̑st, f. = črnota, Dict., Mur., Cig.
97. črvı̑vəc, -vca, m. 1) wurmige Frucht, C.; — tudi psovka: kaj to srbi tebe, črvivec! SlN.; — 2) das Zigeunerkraut, das Bilsenkraut (hyoscyamus), Dict., Guts., Mur., Hip. (Orb.), C.
98. čȗdes, m., Dict., Trub.- Mik., pogl. čudo.
99. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
100. dȃb, m. = vdab, vdeb, Dict.; smrdi ko dab, jvzhŠt.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani