ov=Danj. (384)

1. abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
2. bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.- Mik., C.
3. bàk, báka, m. der Widder, der Leithammel, Danj., ogr.- Valj. (Rad).
4. bȃr, adv. = vsaj, wenigstens, Danj., vzhŠt., ogr.; ako ne curi, bar kaplja, C.; — prim. tur. bari, magy. bár, Mik. (Et.).
5. barȗsa, f. das Barthaar, Mur., Cig., Jan.; pl. baruse, der Bart, Mur., Danj., SlGor.; — prim. ruse.
6. bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
7. betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
8. 1. bíla, f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. bil.
9. bı̑lje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
10. boják, m. der Kämpfer, der Streiter, der Krieger, Jarn., Danj.- Mik., Poh.
11. bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.- Let.; — der Schmerz, ogr.- Valj. (Rad), Danj.- M.
12. bravè, -ę́ta, n. ein Stück Mastvieh, Mur., Danj.- Mik.
13. brezotrǫ́kinja, f. kinderloses Weib, Danj.- Mik.
14. brẹ́zovəc, -vca, m. 1) der Birkenstamm, C., Danj., Mik.; — der Birkenstock, Valj. (Rad); — 2) die Rothwurz (tormentilla), C.
15. brı̑tvọ, n., Danj.- Mik.; pogl. britva 1).
16. brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.- Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.
17. 1. bȗrka, f. der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Jan., C., Danj.- Mik.
18. cecȃtən, -tna, adj. saugend, Mur.; cecaten otrok, C.; cecatno tele, Danj.- Mik.
19. cekniti se, -nem se, vb. impf. nachdenklich, bekümmert sein, sich ängstigen: za greh se c., ogr., Danj.- C.; — prim. stsl. cьknêti = kъsnêti, tardare, C.
20. cẹpìč, -íča, m. 1) das Pfropfreis; — 2) der Dreschflegel, Mur.; der Drischel, Meg., Danj.- Mik.
21. 1. címa, f. 1) der Keim, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; cime gnati, Mik. (Et.); — der Pflanzentrieb, BlKr.; — 2) das männliche Glied, Z., Lašče- Erj. (Torb.); — 3) der Eiszapfen, Mur.
22. cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. ( Glas.).
23. cvẹ́tjiče, n. dem. cvetje; die Blütchen, die Blümchen, Mur., Cig., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad); — c. sv. Frančiška, Cv.
24. častı̑telj, m. der Verehrer, Mur., Danj.- Mik., nk.
25. čekèt, -ę́ta, m. das Gezwitscher ( z. B. der Spatzen), Mik., Danj.- Valj. (Rad).
26. čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.- Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.- Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.- Mik., ogr.- C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.- Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
27. čès, čésa, m. das Spanscheit, Mur., Danj.- Mik., Valj. (Rad).
28. čigȃ, * pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).
29. črẹpánja, ** f. = črepina, Mur., Danj.- Mik.; (črpanja) ogr.- Valj. (Rad).
30. črnjúh, m. ein schwarzer Mann ( zaničlj.), Danj.- Mik.; ein schmutziger Kerl, C.
31. čŕstəv, -stva, adj. = čvrst, Danj.- Mik.; črstev je bil po mladeniško, Ravn.; črstvo žito = jekleno ž., Svet. (Rok.); — frisch, Jan., M.; črstva voda, Slom.; Tri kapljice črstve krvi, Npes.-Vraz.
32. dȃnjski, adj. zehentfrei, Mur., C., Danj., Mik.
33. denẹ́ti, -ím, vb. impf. = daniti se, Danj.- Mik.
34. desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.- Valj. (Rad).
35. dimnjáča, f. die Rauchstube, Danj.- Mik.
36. dobrodȗšəc, -šca, m. gutmüthiger Mensch, Danj.- M.
37. dobromislíka, f. das Wohlgemuth (origanum vulgare), Danj.- C.
38. dohȃjati, * -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.- Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.- C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič ( Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.- C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.
39. dojíca, f. 1) = dojnica, Cig., Jan., Danj.- Mik., SlN.; — 2) krava d., die Melkkuh, Habd.- Mik.
40. dokelič, conj. = dokler, Danj.- Mik.
41. dolẹ̀v, -lẹ́va, m. = doliv, die Fülle, Danj.- Mik.; der Füllwein (= polnež), SlGor.- C.
42. dovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. vermuthen, ogr.- Valj. (Rad); — bewusst werden, inne werden: d. se česa, Jan., C., ogr.- Mik.; — erfahren, Mur., Danj.- M.
43. dozávati, -am, vb. impf. ad dozvati = dozivati, Danj.- Mik.
44. drẹ́vjiče, n. dem. drevje; kleine Bäume, Mur., Danj.- Mik.; drevjiča cvetje, Čb.; verkümmerte Bäume, Nov.
45. drobíš, m. 1) = drobiž, drobir, ogr.- Valj. (Rad); — Eingesprengtes ( min.), Cig. (T.); — 2) neka trava, Danj.- Mik.
46. drobnìč, -íča, m. 1) kleine Münze, Danj.- Mik.; — 2) der Schmächtling, V.-Cig.
47. dróbničək, -čka, adj. dem. droben = drobičken, Danj.- Mik.; drobnički rezanci, Trst. (Let.).
48. družbȃnj, m. der Brautführer, Št.- Mur., Cig., Danj.- Mik.
49. drvánja, f. die Holzgegend, Danj.- Mik.
50. duhóta, f. das Aroma, Danj.- C.
51. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
52. glavı̑nje, n. coll. = glavice (glavičaric, bucik), Danj.- Valj. (Rad).
53. glę̑štvọ, n. = glešt, Danj.- Mik.
54. glogínja, f. die Weißdornbeere, Cig., Tuš. (R.), Danj.- Mik.
55. gnojáč, m. delavec, ki gnoji, Mur., Danj.- M.
56. gnusóba, f. der Ekel; die Ekelhaftigkeit; — das Ekelhafte, das Abscheuliche (Unrath, Ungeziefer u. dgl.), Jarn., Mur., Cig., Danj.- C.
57. gǫ̑bar, -rja, m. der Schwammsammler, der Schwammverkäufer, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); (gobár, Mur., Danj.- Valj. [Rad]).
58. gǫ̑bčast, adj. maulicht, Mur., Danj.- Mik.; g. pes, ein wohlbelappter Hund, Cig.
59. golibáš, m. der Besitzer, Bewohner einer goliba, der Schenkwirt, Danj.- C., Valj. (Rad).
60. gołtáč, m. 1) kdor golta, Gor.; prim. goltati 3); — 2) der Schlund, Danj.- C.; — 3) der Kropf des Geflügels, Danj.- C., Rez.- C.
61. gorničnják, m. = gorničnik, Mur., Danj.- Mik.
62. gosínji, adj. = gosji, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
63. gospodı̑n, m. = gospod, gospodar, Habd.- Mik., Danj.- Valj. (Rad), Rez.- Baud.
64. gospọ̑dnica, f. = gospojnica: velika, mala g., Groß-, Kleinfrauentag, Mur., Cig., Danj.- Mik., Dolnje Kor.- Jarn. (Rok.).
65. gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.- Mur., ogr.- M., Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.
66. gostovȃnjščak, m. der Hochzeitsgast, der Hochzeiter, Mur., Cig., Danj.- Mik., vzhŠt.
67. govorljìv, -íva, adj. redselig, gesprächig, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Zora.
68. grabljáč, m. der Recher, der Harker, Mur., Cig.; Za nas grabljače So pripravljene pogače, Danj.- Valj. (Rad).
69. grabljáti, -ȃm, vb. impf. rechen, harken, Mur., Cig., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
70. grmóta, f. heftiges Summen (der Bienen), Danj.- C.
71. grmǫ̑vjiče, n. dem. grmovje, Danj.- Valj. (Rad).
72. 1. grozíti, -ím, vb. impf. tauchen, senken, Dalm., Danj.- C.
73. hǫ̑jčje, n. coll. der Weißtannenwald, M., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.
74. 1. hotı̑vica, f. 1) wohllüstiges Weib, die Buhlerin, Mur., Danj.- Mik., C.
75. hotívnost, f. = hotljivost, Slom.- C., Danj.- M.
76. hotívost, f. = hotljivost, Danj.- C.
77. hramína, f. das Gebäude, Mur., Danj.- C.
78. hrę́tnost, f. die Ekelhaftigkeit, C.; der Ekel, Danj.- M.
79. hr̀t, hŕta, m. der Windhund (canis leporarius), Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Krelj, Hip. (Orb.), Erj. (Ž.), Danj.- Valj. (Rad), nk.
80. hŕtast, adj. hager, mager, vzhŠt., ogr.- C., Danj.- Mik.
81. hrvatíca, f. neka suknja, Danj.- C.; = 1. čoha, ogr.- C.
82. hvǫ̑šč, m. 1) der Stachelhalm (equisetum), Cig., Jan.; — 2) der Strohwisch, Danj.- Mik.
83. ı̑ndod, adv. = inod, drugod, Danj.- Mik.
84. izpəhávati, -am, vb. impf. ad izpehniti, Danj.- Valj. (Rad); i. se, ausschlagen: v gobcu se izpehavajo mehurci, Levst. (Nauk).
85. izporočíti, -ím, vb. pf. 1) in die Hände eines anderen übergeben: ausantworten, Jan.; — vermachen, legieren (im Testamente), Mur., Cig., Jan., Danj.- M.; — 2) Nachricht geben, sagen lassen; ausrichten, berichten, melden; vse tako i., kakor je bilo naročeno.
86. izprečę́dniti se, -čę̑dnim se, vb. pf. klug werden, Danj.- C.
87. izráhati, -am, vb. pf. locker machen, Danj.- C.
88. izuvák, m. der Stiefelknecht, Danj.- Mik.
89. izvȃžati, -am, vb. impf. ad izpeljati, izvoziti; herausführen, ausführen, exportieren, Cig., Jan., Danj.- M., nk.
90. jábołčar, -rja, m. 1) der Aepfelhändler, Cig.; — 2) der Aepfelmostbereiter, Kr.- Valj. (Rad); (jabolčár, Danj.- Valj. [Rad]); — 3) der Aepfelstecher (rhynchites), Erj. (Rok.).
91. jezljàv, -áva, adj. 1) = jezikav, Z.; — 2) = jecljav, Danj.- Mik.; prim. 2. jezati.
92. júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.- M.
93. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
94. jútršnji, adj. = jutrišnji, Danj.- Mik.
95. kamenẹ́ti, -ím, vb. impf. versteinern, Mur., Cig., Met., Danj.- Valj. (Rad).
96. kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.
97. kíhavka, f. 1) die Nieserin, Cig.; — 2) die Nieswurz, Danj., Mur., Cig., Jan.
98. kmę̑tički, adj. = kmetiški, Meg., Dict., Danj., Volk.- M.
99. kółčet, m. = kolk, Danj.- Mik., C., vzhŠt.
100. kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.- Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani