kr=part. (31)

1. bodòč, -ǫ́ča, adj. ( part.) zukünftig, Jan., nk.
2. bolèč, -ę́ča, adj. ( part.) schmerzend; boleča rana, boleče oko; boleče zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; ves boleč, mit Schmerzen beladen, Cig.
3. deròč, -ǫ́ča, adj. ( part.) reißend, deroča voda, žival, Cig., Jan., C.
4. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
5. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
6. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
7. obrásti, -rástem, vb. pf. 1) umwachsen; bršljan je obrastel deblo; — 2) bewachsen: s travo obraščen hrib; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, mit Gras überzogen werden, Federn, Haare bekommen udgl.); parobek se je obrastel; drevo se je obraslo, der Baum hat viel Holz aufgelegt, Cig.; — 3) o. se, wieder verwachsen; rana (na drevesu, na telesu) se obraste; — 4) obrasti = o. se, sich bestauden, Mur.; sich bewachsen: drevo je obraslo, vzhŠt.; s travo obrasti, sich mit Gras bedecken, Dalm.; part. perf. pass. nav. obraščen; obrasten, nk.
8. pozȃbəljši, adv. ( part. praet. ad pozabiti) = pozabivši, pozabič, C.; (pozabuši, pozabljivši), Dol.
9. precmȃgan, adj. ( part.) überreif, C., Rihenberk- Erj. (Torb.).
10. prihúliv, adv. ( part. praet.) in gebückter Stellung: p. hoditi, Lašče- Erj. (Torb.); p. sedeti, Vrt.; — prim. prihuliti se.
11. prímši, adv. ( part. praet.) = oprimši: p. hoditi, sich anhaltend gehen, Cig.
12. pripogniv, adv. ( part. praet.) gebeugt: p. hoditi, gebeugt einhergehen, Levst. (Rok.).
13. prišə̀dši, part. praet. glag. priti.
14. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
15. razdrę́žen, adj. ( part.) = razdrasan, razgaljen, C.
16. sklóniv, adv. aufrecht, Cig.; s. hoditi, s. držati, Vod. (Izb. sp.); ( part. praet. I. ad 3. skloniti, nam. vzkl-).
17. skrivàj, adv. (iz part. skrivaje); heimlich, heimlicher Weise; s. storiti, povedati kaj.
18. skrı̑vši, adv. ( part. praet. I.) heimlich, geheimer Weise.
19. skrȗšen, adj. ( part.) zerknirscht, Cig.; skrušeno srce, C.; — rus.
20. 1. sovršèn, -éna, adj. ( part.) vollkommen, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
21. šę̑mbran, adj. ( part.) verflixt, vermaledeit (v kletvicah); šembrana para! šembran človek!
22. ujǫ́kan, adj. ( part.) = objokan, verweint, Cig., Jsvkr., Slom.- C., Vrt.
23. vẹdę́, adv. ( part.) selbstverständlich, Erj. (Torb.); — prim. vedeti.
24. vẹdèč, -ę́ča, adj. ( part. praes. od glag. vedeti); bekannt, Dict., Mik., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); vsem ljudem vẹ́deče, Trub.; vedeče storiti, bekannt machen, melden, Jan.; kar vam je vedeče, rok. iz 15. stol.
25. vẹ́doč, (vẹdǫ́č), adv. ( part. praes. od glag. vedeti), vedoč dati, kund geben, bekannt geben, C., Z., Mik., Danj. (Posv. p.); — prim. vedeč.
26. vrojèn, -éna, adj. ( part.) = prirojen, angeboren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
27. všèč, adj. indecl. nach Wunsch, erwünscht, angenehm, gefällig; v. mi je kaj; všę̑č, Dol.; — po všeči, nach Wunsch; (po moji všeči, Rib.); — iz voščeč(e) part. praes. od glag. voščiti.
28. zarȃščen, adj. ( part.) = zarastel, bewachsen: s travo z.; z. človek, ein bebarteter Mensch; — prim. zarasti.
29. zarúčen, adj. ( part.) zaručeni lasje, gekraustes Haar, Polj., Idrija.
30. zarúljen, adj. ( part.) strotzend vor Gesundheit: z. človek, zaruljeno lice, C.
31. žı̑vio, živila, -li, -le, er, sie lebe(n), hoch! živio naš presvetli cesar! živila domovina! živili naši bratje! živile domoljubne gospe! nk.; ( hs. part. praet. II. glag. živjeti (živiti), = slov. živel, živela, -li, -le, z optativnim pomenom).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani