kr=madž. (76)

1. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
2. cı̑fra, f. 1) die Ziffer, (iz nem.); — 2) der Schmuck, die Zier, C.; der Putz, kajk.- Valj. (Rad); — pl. cifre, der Flitter, ogr.- C.; die Fransen, Šol.; prim. madž. cifra.
3. cipę̑le, f. pl. "lahka ženska obutev", med Muro in Dravo- Zora V., 369.; — prim. madž. czipellö, srlat. zipellus, Mik. (Et.).
4. cípov, m. der Kuchen, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. tzipó.
5. cúla, f. 1) das Bündel; das Reisebündel; v culo povezati svoje reči; — v ruho zavezane, nevesti podarjene reči: nevesti culo nesti, BlKr.- SlN.; — 2) der Sack, Mur.; der Watsack, Cig.; — prim. madž. cula, Bündel, iz lat. culleus, Dan.
6. čalẹ́r, m. der Betrüger, ogr.- C.; — prim. madž. csalárd, betrügerisch, C.
7. čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.- Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
8. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
9. čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.
10. čı̑žma, f. der hohe Stiefel, Mur., vzhŠt.; — = čižem, der Bundschuh, Cig., BlKr., Goriš.; — prim. tur. čizme, madž. csizma, Dan.
11. čǫ̑nta, f. der Knochen, vzhŠt., ogr.- C.; — iz madž.
12. dārda, f. der Spieß, Habd., M., die Lanze, C.; = prim. madž. dárda, it. dardo, der Wurfspieß, Mik. (Et.).
13. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
14. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
15. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
16. forı̑nt, m. = goldinar, Cig., Jan., nk., Dol., vzhŠt.; — prim. madž. forint, it. fiorino.
17. fotı̑v, m. der Bastard, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
18. frúla, f. die Hirtenflöte, Jan.; die Flöte: godec s frulo = frular, Erj. (Izb. sp.); tudi hs.; prim. madž. furulya, Mik. (Et.).
19. gȃte, f. = gače, die Unterziehhose; weiße, leinene Beinkleider: poljanci v breškem okraju nosijo ob delavnikih široke bele gate, Pjk. (Črt.); — prim. bav. gatyen, gati-hosen, madž. gatya, iz slovanščine, Levst. (Rok.).
20. gọ̑mb, m. = gumb, der Knopf, Meg., Dalm.; — prim. madž. gomb.
21. hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
22. hámbar, -ra, m. der Getreideboden, der Fruchtboden, Jan., BlKr.; — prim. madž. hambár, tur. ambar, Mik. (Et.).
23. hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.- C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).
24. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
25. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
26. harmíca, f. das Dreißigstamt, Cig.; das Zollamt, die Maut, Jan., C.; — iz madž. harmintz = trideset, C.
27. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
28. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
29. hintǫ̑v, m. = voz, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. hintó.
30. jápa, m. der Papa, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. apa, Mik. (Et.).
31. 2. ję̑zero, num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.- Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.- Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.- Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.- Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
32. 5. kan, m. = neresec, mrjasec, ogr.- C.; — iz madž.
33. katȃn, m. = vojak, C., ogr.- M.; — prim. madž. katona.
34. kéfa, f. = krtača, Mur., vzhŠt., ogr.; — iz madž.
35. kepenjek, m. = plašč, C.; — prim. madž. kopenyeg.
36. kı̑nč, m. der Schmuck, der Zierat, die Zierde, Cig., Jan., nk.; — der Schatz: kinče si spravljati, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. kincs, der Schatz, Mik. (Et.).
37. klȃriš, m. die Koralle, ogr.- C.; — iz madž.
38. kolduš, m. der Bettler, ogr.- C.; — prim. madž. koldus.
39. kontár, m. = povodec, die Pferdehalfter, C., vzhŠt.; — iz madž., C.
40. kōrman, m. 1) = krmilo, das Steuerruder, Mur.; — = krma, das Hintertheil des Schiffes, C.; — 2) = kormanuš, Jan., Vod. (Izb. sp.); — iz madž. Mik. (Et.).
41. 2. kotár, -rja, m. der Bezirk, der District, Jan., C., DZ., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. határ, C.
42. krtíš, m. ein Büschel Rauchtabak, SlGor.- C.; — prim. madž. kötés, C.
43. lǫ̑pov, m. der Lump, der Schurke, nk.; — hs.; prim. madž. lopó, Dieb, Mik. (Et.).
44. lǫ̑pta, f. der Spielballon, Jarn., V.-Cig.; lopto biti, den Ballon schlagen, Cig.; igra z lopto, Erj. (Som.); — hs.; prim. madž. lobda, Mik. (Et.).
45. martolòs, -ǫ́sa, m. der Menschenräuber, der Menschenhändler, Habd., Jan.; človek, kateri ljudi krade in kupuje ter prodaje, Dict.; bodeš videl gozde polne martolosov, Kast.; — prim. madž. martalóz, Räuber, Sclavenhändler, gr. ἀρματωλός, Mik. (Et.).
46. máslag, m. = volčje črešnje, die Tollkirsche (atropa belladonna), ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., C.
47. 2. mȃža, f. ein großes Bündel, vzhŠt.- C.; ein großer Sack, Dol.- Levst. (Rok.); ein Sack von 2—3 Metzen, C.; — prim. madž. mazsa, der Centner, = hs. maža, Mik. (Et.).
48. ménten, m. der Mantel, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
49. mentováti, -ȗjem, vb. impf. befreien, ogr.- C., M.; m. koga pekla, ogr.- C.; berauben, kajk.- Valj. (Rad); m. koga življenja, jemanden des Lebens berauben, BlKr.- M.; — m. se česa, befreit werden, sich entledigen, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
50. mértek, m. der Drescherlohn, der in Getreide gegeben wird, Mur., Mik., SlGor.- C.; — prim. madž. mérték, kar je iz slov., Mik. (Et.).
51. njust, m. = sobolj, Jarn., Mur., Cig.; — madž.
52. oprǫ́da, m. der Waffenträger, der Schildknappe, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh.- M., Dalm., nk.; — iz madž. apró, parvus, Mik. (V. Gr. III. 133.).
53. oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
54. orság, m. das Reich, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
55. pačolȃt, m. das Flortuch, Mik.; — prim. madž. patyolat, Mik. (Et.); iz it. fazzoletto, Tüchel, C.
56. pajdáš, m. der Gefährte, der Kamerad; — prim. madž. pajtás, Mik. (Et.).
57. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
58. pūsta, f. die Pußte ( geogr.), Cig. (T.); — iz madž.
59. rę̑teš, m. nekakšen kolač (iz madž. rétes), Valj. (Rad).
60. sabǫ́l, m. = krojač, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
61. sālaš, m. = koča, ogr.- C.; — iz madž.
62. sára, f. die Stiefelröhre, der Stiefelschaft, Mur.- Cig., Valj. (Rad); naj izuje škornje in naj otroka trikrat s sarami po hrbtu udari, Št.- Kres; hlače za sare, t. j. hlače v škornjah, Zora; hlače po sarah = dolge hlače, Nov.; — iz madž., Mik.
63. sóba, f. das Zimmer, Cig., Jan., nk.; — (bolje: sǫ́ba, Cv.); iz madž. szoba, in to iz stvn. stuba, Mik. (Et.).
64. šéreg, -ę́ga, m. die Schar, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. sereg, Mik. (Et.).
65. tanáč, m. = svet, der Rath, ogr.- Valj. (Rad); t. držati, ogr.- Let.; — prim. madž. tanács, Mik. (Et.).
66. tę̑gla, f. = gladež, gladilo za perilo, das Bügelholz, Št.- Valj. (Rad); — iz madž.
67. tolovȃj, m. der Räuber; — prim. madž. tolvaj, Mik. (Et.).
68. tǫ̑rba, f. 1) die Riementasche, die Handtasche, die Reisetasche; — 2) der Maulkorb, Cig., nk.; — prim. madž. turba, tur. torba, Mik. (Et.).
69. tȓh, m. die Last, die Ladung, Meg., Habd.- Mik., Mur., Prip.- Mik.; — ( pren.) občinski trhi, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
70. trnȃc, m. 1) die Halle, die Vorhalle, ogr.- Mik.; — 2) der Obstgarten, C., Valj. (Rad); — iz madž. tornácz, Mik.
71. vadlováti, -ȗjem, vb. impf. bekennen, ogr.- M., C.; vadluj svoje grehe! ogr.- Let.; — iz madž., C.
72. váma, f. der Zoll, die Steuerabgabe, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
73. váraš, m. die Stadt, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. varos.
74. vígənj, -gnja, m. die Esse, die Schmiedehütte, die Nagelschmiede, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Gor., Tolm.; der Eisenhammer, Ravn.- M., Valj. (Rad); — prim. cigansko: vigna, Herd, vignja, Esse, Schmiede, madž. vihnye, vinnye, Schmiede, Mik. (Et.).
75. virostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, Mik.; — iz madž., Mik. (Et.).
76. zabȗnəc, -nca, m. weißer Weiberrock, Cig., BlKr.; zabunec, suknjo brez rokavov, segajočo do kolen, nosijo Poljanke po zimi, SlN.; — prim. srb. zubun, madž. zubony, tur. zebun, Mik. (Et.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani