gn=Prim. (72)

1. árbola, f. der Mastbaum, Prim.; — prim. it. albero.
2. balı̑ncati, -am, vb. impf. mit Kugeln (Steinen) spielen, Z., Ip., Prim.
3. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
4. borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
5. 2. càp, cápa, m. unverschnittener Ziegenbock, M., C., Nov., Prim.; smrdi kakor cap, Senožeče- Erj. (Torb.), Vrtov.
6. 2. čopa, f. ein Kahn aus einem hohlen Baumstamm, ( srlat. copa), Prim.- Štrek. (Arch.).
7. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.
8. gléra, f. neka vinska trta, Prim., Vreme- Erj. (Torb.); iz furl., Štrek. (Arch.).
9. golobína, f. die Taubengrotte, Prim.
10. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
11. hobǫ̑tnica, f. der Seepolyp (octopus vulgaris), Erj. (Ž.), Met., Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
12. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
13. jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
14. 2. kaláti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Wassereimer Wasser aus dem Brunnen, der Cisterne herausfördern, schöpfen, Jan., Ip., Kras; kálati, Prim.- Erj. (Torb.); — 2) sinken: voda kala, Blc.-C.; — prim. it. caláre ( trans.) niederlassen, ( intr.) sinken, abnehmen.
15. kámenica, f. 1) der Ort, wo Steine gebrochen werden, der Steinbruch, C.; — 2) die Steinmetzwerkstätte, C.; — 3) ein steinernes Gefäß ( z. B. das Weihwasserbecken), C.; — 4) steinerne Rechentafel, ogr.- C.; — 5) steinernes Haus, Jan.; — 6) kamenice, ein Wagengestell, auf welches Steine aufgeladen werden, Štrek.; — 7) das Muschelthier, Jan.; — die Auster, Cig., C. ( hs.); — der Rochen (raja), Prim.- Erj. (Torb.); — trnjeva k., der gemeine Stachelrochen (raja clavata), Erj. (Ž.); — 8) der Stein (eine Krankheit), Mur.; — 9) die Felsenbrombeere (rubus saxatilis), C., Medv. (Rok.).
16. kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.
17. kolōn, m. "koloni niso lastniki zemljišč, ampak za to, da jih obdelujejo, imajo določen del pridelka", Prim.; — it. colono.
18. korı̑zəm, -zma, m. = korizma, Prim.- Levst. (Rok.).
19. 2. krę́pati, -am, I. vb. impf. ad krepniti; = crkati; — II. krepáti, -ȃm, vb. pf. = krepniti, Prim., Notr.; — prim. it. crepare.
20. krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje ( Prim.)- Štrek. (Let.).
21. kvı̑nč, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 60 Maß, = 84 Lit.), Cig., C., Prim.
22. latník, m. 1) der Lattennagel; — 2) die Latte, an welcher die Rebe gezogen wird, die Rebenlatte, die Rebenstange, M., C.; — 3) das Rebenspalier, das Rebengeländer, ein daraus gemachter Laubengang oder eine solche Laube, Alas., Cig., C., Štrek., Notr., Ip., Prim.; — tudi: lȃtnik.
23. lóžiti, lǫ́žim, vb. pf. = položiti, Ben.- Kl., Prim.; ( vb. impf., Mur.).
24. 2. málin, m. = mlin, die Mühle, Alas., Cig., Jan., Kr., Prim.; suhi m., die Dampfmühle, Ljub.; — prim. stvn. mulīn iz it. mulino, Mühle, Mik. (Et.).
25. mȃłta, f. der Mörtel, der Bewurf, Cig., Jan., DZ., Kr., Prim.; — prim. it. malta, Mörtel.
26. mandȃnje, n. odrezovanje trtnih vršičev, Prim., Ip.; — taki odrezani vršiči: trtno m., Vrtov. (Km. k.).
27. mandáti, -ȃm, vb. impf. trte m. = zelene trte trebiti, obrezovati, Vrtov. (Vin.), Ip., Prim.; — prim. it. mondare, reinigen, rimondare gli alberi, ausästen.
28. mandováti, -ȗjem, vb. impf. die grünen Reben beschneiden, Vrtov. (Vin.), Let., Prim.; — prim. mandati.
29. 2. mastíti, -ím, vb. impf. quetschen, Notr., Prim.; grozdje m., Trauben zerquetschen, treten, Cig., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; v vreči se maste olike, kadar se dela olje, Kras- Erj. (Torb.); — = gnesti, tlačiti: vedomec ga je mastil, LjZv.; — prim. 2. mestiti.
30. modràs, -ása, m. 1) die Sandviper (vipera amodytes), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Prim., Notr.; — da te jezero modrasov! dass dich der Henker! Jan.; — 2) neko bajeslovno bitje, LjZv. (VII. 225.).
31. nápa, f. der Herdmantel (zugleich Hafengestell), C., M., Notr., Prim.; — furl.
32. nevẹ́sta, f. 1) die Braut; sramuje se kakor kmetiška n.; — 2) bratova žena, C., Prim.- Erj. (Torb.), BlKr., jvzhŠt.; — 3) sinova žena = snaha, M., Z., Dalm., Trub., Prim.- Erj. (Torb.), Štrek.
33. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
34. 1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Kras, Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
35. nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Kras, Prim.; — 2) der Priester, C., Kras, Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
36. oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija- Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.- C.
37. ováditi, -vȃdim, vb. pf. angeben, denuncieren, verrathen, Cig., Jan., Notr.- M., Prim.- Erj. (Torb.), nk.
38. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
39. pelka, f. = pelek, der Apfel-, Birn-, Traubenkern, Prim.- Cig., Nov.- C.; (pə̀ljka, Koborid, pljə̀ka, Žabče [ Tolm.], plę́ka, Kneža [ Tolm.]- Erj. [Torb.]).
40. peršūt, m. geselchtes Schweinefleisch, Prim., Kras; — prim. it. presciutto, der Schinken.
41. pikolīt, m. neka vinska trta in vino iz nje narejeno, Vrtov. (Vin.), Prim.
42. pínica, f. unter der Glut gebackener Kuchen, Cig.; das Dotterbrot, Cig.; eine Art Osterbrot, Prim.
43. plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.- Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).
44. prinòs, -nósa, m. 1) die Überbringung, Cig.; — die Darbringung, Cig.; — 2) das Gebrachte: der Gang (von Speisen), Cig.; — ein vorzügliches Gericht, das bei Hochzeiten mit Pomp aufgetragen wird, Z.; — eine große Torte, die unter die scheidenden Hochzeitsgäste vertheilt wird, C.; — = botrinski kruh, ki se obrodnici v dar prinaša, Kras, Prim.; — das Opfer, Dict., Krelj; — 3) der Beitrag, Cig., Levst. (Pril.); — 4) die Mitgift, Notr., V.-Cig.; — 5) der Ertrag, Cig., Nov.; čisti p., das Reinerträgnis, DZ.; — tudi: prínos.
45. prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.- Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.
46. rę̑pkanje, n. die Nachlese, Cig., Notr., Prim.
47. rȗndica, f. dem. runda, Prim.- Erj. (Torb.).
48. sirčíšče, n. = koruzišče, der Kukuruzacker nach der Ernte, Prim.- C.
49. sı̑rčje, n. = koruznica, das Kukuruzstroh, Cig., DZ., Rez.- C., Štrek., Prim.
50. 2. sírək, -rka, m. 1) die Moorhirse (sorghum vulgare); — 2) = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.- Baud., KrGora, Prim.
51. sírkov, adj. 1) von der Moorhirse; — 2) = koruzen, Jan., KrGora, Prim.
52. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
53. sǫ̑łd, m. eine Geldmünze, ogr.- C.; (zdaj = krajcar) Prim., Kr.; — it. soldo.
54. sȓčən, -čna, adj. 1) Herz-: srčni krč; — srčna tesnoba, die Herzensangst, Cig.; — srčna korenina, die Pfahlwurzel ( bot.), Jarn. (Sadj.), Pirc, Cig. (T.); — srčna mati, die wahre Mutter ( opp. mačeha), Prim.; — 2) sŕčən, herzlich, innig; srčna ljubezen, srčno prositi; — 3) herzhaft, muthig; srčno zgrabiti sovražnika.
55. stár, -rja, m. der Scheffel, ein Getreidemaß (= 2 Metzen, Met.), Cig., C., Trub., Dalm., Gor., Notr., Prim.; — prim. it. stajo, iz: stario, lat. sextarius, Mik. (Et.).
56. 2. stéči, stéčem, vb. pf. 1) erreichen, erlangen, erwerben, gewinnen, Habd.- Mik., Jan., C.; s. si zasluge, Šol., SlN.- C.; ne bo dobrega konca stekel, er wird kein gutes Ende nehmen, Z.; ( prim. hs. steći v istem pomenu); — 2) zusammenfließen, zusammenrinnen: voda na zemlji naj steče na en kraj, in prikaži se suhota, Ravn.- Valj. (Rad); — sich vereinigen: ošpice vkup steko, Kug.- Valj. (Rad); = s. se, Cig., Jan.; — sukno se v vodi steče (wird verdichtet), Z.; — 3) s. se, zusammenlaufen, sich versammeln, Prim.; otroci se v zbor steko, Levst. (Zb. sp.).
57. súkanəc, -nca, m. 1) der Zwirn, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk., Dol., Prim.; mati prejo v dve niti sukajo: cvirn ali sukanec je to, Ravn. (Abc.); — 2) eine Art klümperiges Mehlmus, das Klunkermus, V.-Cig., M., Gor., Tolm., BlKr.
58. svísli, f. 1) der überhangende Theil des Dachbodens an der Giebelseite, das Dachgesimse, C., Št., Notr.; — 2) an der Außenwand des Hauses angebrachtes Stangenwerk, um daran Kukuruz, Fisolen u. dgl. zum Trocknen aufzuhängen, Mur., C.; — 3) der oberste inwendige Theil des Dachraumes, Savinska dol., Prim.; — 4) der Strohboden, meist an oder über der Dreschtenne angebracht: mlatiči pomečejo premlačeno in zmedeno slamo skozi vrata s skednja v svisli, Kamnik; pastir se zarije v slamnate svisli, Kod. (Mar.); — = senica, der Heuboden (navadno del drugega poslopja), Dol., Gor.; — = senica na oddaljenem travniku, Idrija; — 5) die Scheuer, Trub.; ptice ne zbirajo v svoje svisli, Trub.
59. šę̑škanje, n. 1) das Schlagen, Züchtigen mit der Ruthe, Cig.; — 2) = das Schmarotzen ( z. B. bei Hochzeiten), Cig., Idrija, Prim.
60. šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.
61. škajǫ̑la, f. der Gyps, Vrtov.- Cig., Prim.; — prim. it. scagliuola, das Frauenglas.
62. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
63. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
64. trč, adj. ( indecl.?) = trčen, benebelt, Prim.- Štrek. (Let.).
65. udobíti, -ím, vb. pf. = dobiti, bekommen, erhalten, erlangen, Jsvkr., Notr., Prim.; kar med tednom udobi, v nedeljo zadrobi, Notr.- Let.; u. hvalo, Navr. (Spom.); u. si zaslug, sich Verdienste erwerben, Navr. (Spom.).
66. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.
67. zaskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) durch einen Sprung versperren, verrennen: pot komu z., Cig.; z. beg, die Flucht abschneiden, Šol.; z. koga, vor jemanden springen und ihm so den Weg versperren, ihn überfallen, Jan.; zaskočile so ga pri tem le gabru, LjZv.; z. sovražnike, LjZv.; — 2) bespringen: žrebec kobilo zaskoči, DZ., Nov.; — 3) = zapasti, einspringen (von einem Schloss), V.-Cig.; — 4) z. si nogo, z. se, sich den Fuß verspringen, Cig.; — 5) sich verschnappen ( v. einem Schloss), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); = z. se: ključanica se je zaskočila, Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
68. zbesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. in einen Wortwechsel gerathen, Cig., Šol., C., Vod. (Izb. sp.), Vrtov. (Vin.), Kr., Prim.
69. zijȃt, f. der Abgrund, Z.; (Zijati, krajno ime, Prim.- Erj. [Torb.]).
70. znerǫ́k, adv. abseits, entlegen: to mi je znerok, Vrsno- Erj. (Torb.), Prim.; vse toplice so znerok, Zv.; oddal sem mu le nekatere kose posestva, ki so mi bili znerok, Erj. (Izb. sp.); — ungelegen: ako vam ni znerok, pohodite me! Erj. (Izb. sp.).
71. žélja, f. der Wunsch, das Verlangen; to je moja srčna ž., das ist mein Herzenswunsch; daj mi za željo kruha (= nur soviel, um das Verlangen zu stillen, ein wenig), Z.; črešenj bo le za željo (= malo), Prim.; v želji je kaj, es ist vielbegehrt (= selten), C.; želja mi pride, želja me obide, es ergreift mich das Verlangen; želja me je minila, die Lust ist mir vergangen; želja me je po čem, mich verlangt nach etwas, V.-Cig.; želje mi gredo, ich habe Verlangen, C.
72. žernȃda, f. = dnina, das Tagewerk, C., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; — prim. it. giornata, Tag.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani