zvrst (26)

1. zvȓst, -ı̑, f. die Gattung, C., nk.
2. zvŕsta, f. die Abart, Erj. (Z.).
3. zvrstílọ, n. die Anreihung, C.
4. zvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Location, Jan.
5. zvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe bringen, reihen; naj se pisma vsacega leta zvrste po številih vložnega zapisnika, Levst. (Nauk); — z. se, sich reihen; dolgo je trpelo, da smo se zvrstili (v procesiji), jvzhŠt.
6. zvȓstoma, adv. nach der Reihe, Mur., Cig., Jan., C.; z. devati, t. j. po enoliko v eno vrsto, Dol.
7. izvŕstən, -stna, adj. vortrefflich, vorzüglich, ausgezeichnet, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
8. izvrstíti, -ím, vb. pf. ausreihen, Z.; i. okolico iz okraja, SlN.; ausschichten, Šol.
9. izvȓstnica, f. die Virtuosin, Cig.
10. izvȓstnik, m. der Meister, der Virtuose, Cig. (T.), nk.; ni bil učenjak v svojem znanstvu, pa toliko veči izvrstnik, Navr. (Spom.).
11. izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič ( Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
12. izvŕstnost, f. die Vortrefflichkeit, die Vorzüglichkeit, die Meisterschaft, die Virtuosität, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. izvrsten.
13. porazvrstíti, -ím, vb. pf. reihenweise sondern, reihen, Jan.; nach classen sondern, classificieren, Jan.; — rangieren, Jan.; — aneinanderreihen: p. stavke, Cig. (T.).
14. preizvŕstən, -stna, adj. in hohem Grade ausgezeichnet, Jan., nk.
15. razvȓstba, f. = razvrstitev, Cig. (T.).
16. razvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Gruppierung, die Eintheilung, die Gliederung, Cig., Jan., nk.; konjska r., die Classification der Pferde, Levst. (Nauk).
17. razvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe o. in Reihen bringen; — gruppieren, gliedern; sortieren, classificieren, Cig., Jan., nk.; — r. se, sich in eine Reihe oder in Reihen ordnen.
18. razvȓstje, n. die Anordnung, Levst. (Pril.).
19. izvı̑rati se, -am se, vb. impf. sich hin und her drehen, sich krümmen: otrok se izvira, dreht und wendet sich unruhig hin und her, Erj. (Torb. = Let. 1880. 203.); komedijanti se izvirajo na konjih in po vrveh, LjZv.; v stare čase so se znali gospoda preizvrstno kratkočasiti, izvirati in ščepiriti, LjZv.; tudi: sich unanständig recken, Cig., Jan., Gor.
20. kȃvla, f. 1) die Kohlrübe, (kavlja) Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Steckrübe (posebna zvrst ogrščice), Tuš. (R.); — prim. lat. caulis, it. cavolo.
21. razvŕščati, -am, vb. impf. ad razvrstiti, Levst. (Nauk), nk.
22. razvrščénje, n. = razvrstitev, Jan. (H.).
23. razvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razvrstiti, nk.
24. virtuōz, m. izvrstnik (v glasbi), der Virtuos.
25. založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras- Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
26. zvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zvrstiti, nk.; (-stovati) Mur., Cig., Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani