zvočen (7)

1. zvǫ́čən, -čna, adj. 1) Ton-, C.; zvǫ̑čni trak, der Schallstrahl, z. val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) wohltönend, hellklingend, Jan.
2. blagozvǫ́čən, -čna, adj. wohlklingend, nk.
3. enozvǫ́čən, -čna, adj. eintönig, Jan., Cig. (T.), Let.
4. milozvǫ̑čən, -čna, adj. lieblich klingend, nk.
5. połnozvǫ̑čən, -čna, adj. volltönend, SlN.
6. zlozvǫ́čən, -čna, adj. übelklingend, Jan. (H.).
7. enozvòk, -zvǫ́ka, adj. = enozvočen; enozvoki glasovi, SlN.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani