zvek (13)

1. zvèk, zvę́ka, m. der Klang, M., C.; der Schall, C.
2. zvę́kati, -am, vb. impf. klingen, Jarn.
3. zvekèt, -ę́ta, m. das Geklingel, C.
4. zveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingen, klirren, Z.
5. zvę́kniti, zvę̑knem, vb. pf. erklingen, erschallen, Mur., C., Mik.
6. zvę̑kšati, -am, vb. pf. vergrößern, Mur., Cig.
7. zvekšávati, -am, vb. impf. ad zvekšati; to je mojo radovednost še bolj zvekšavalo, Andr.
8. zvę̑kšema, adv. größtentheils, ogr.- C.
9. izvę́kati se, -am se, vb. pf. sich ausweinen, sich abschreien, Jarn., Cig.
10. izvę̑kšema, adv. = iz večega, zum größeren Theile, C.
11. razvę́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich abschreien, sich zerschreien, Cig.
12. trẹ́zvək, -zəvka, adj. = trezev, Rož.- Kres.
13. vekšína, f. = večina, C.; — z vekšino (zvekšino) = z večine, größtentheils, meistens, Jan., C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani