zrel (54)

1. zrẹ̀ł, zrẹ̑la, adj. reif; zrelo sadje; pšenica je zrela; na pol z., halbreif; — z. za ječo, reif für das Gefängnis, Cig.; — z. ptiček, ein abgefeimter Schalk.
2. zrẹlȃd, f. = kar je zrelo, reife Früchte, C., Z.
3. zrẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. reifen, Habd.- Mik., Prip.- Mik.; črešnje zrelijo, Cig.
4. zrẹlína, f. reife Früchte, C.
5. zrẹlíti, -ím, vb. impf. 1) reif machen, zeitigen: solnce zreli črešnje, Cig.; — 2) = zreleti, ogr.- C.
6. zrẹlóba, f. die Reife, C.
7. zrẹlǫ̑ča, f. = zrelost, kajk.- Valj. (Rad).
8. zrẹlọ̑st, f. die Reife; — die Maturität, Cig.
9. zrelọ̑stən, -stna, adj. Reife-, Maturitäts-: zrelostna preskušnja, nk.
10. zrelóta, f. die Reife, Z.
11. zrelótən, -tna, adj. Maturitäts-: zrelotna preskušnja, Jan.
12. zrelótnost, f. die Maturität, Cig., Jan.
13. nezrẹ̀l, -zrẹ́la, adj. 1) unreif, unzeitig; nezrelo sadje; nezreli fantiči; — 2) boshaft, M.
14. nezrẹ̑łəc, -łca, m. ein boshaftes Kind, ogr.- C.
15. nezrẹ́lost, f. die Unreife, die Unzeitigkeit.
16. ozrẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, ogr.- C.
17. prezrẹ̀ł, -zrẹ́la, adj. zu reif, überreif.
18. prezrẹ́lost, f. die Überreife, Cig.
19. zazrẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, Prip.- Mik.
20. ájdovka, f. 1) = ajdovica, Dol.; — 2) neka hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 3) neka goba, Celje- C.
21. brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
22. gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno- Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno- Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.- C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.
23. 1. lẹ̑vka, f. vsak nezrel sad, ki pred časom pade z drevesa, Brda Goriška- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
24. olẹ̑vək, -vka, m. 1) die abgestreifte Haut, Z.; — 2) pl. olevki, slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Km. k.).
25. 1. opę̑rək, -rka, m. 1) nezrela hruška, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) óperək, der Knirps, Jan. (H.).
26. otı̑nək, -nka, m. 1) die glühende Kohle, Valj. (Rad); — 2) otinki = slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Lašče- Erj. (Torb.), C., Dol.- Nov.
27. otrẹ̑bək, -bka, m. 1) kar odpada, kadar se trebi solata, zelje, repa i. t. d., BlKr.; das Abklaubsel, Mur., Cig., Jan., Ravn.; otrebki = sadje, katero nezrelo popada z drevja, C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) das Excrement, otrebki, die Excremente, Cig. (T.), DZ.; mušji o., Navr. (Kop. sp.); — 3) die Nachgeburt, Štrek.
28. ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — ozı̑mica, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
29. 2. pəčə̀k, -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Celjska ok., Hal.- Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Boršt ( Ist.)- Erj. (Torb.).
30. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
31. plívək, -vka, adj. 1) kraftlos, schal (vom Geschmack), Z., Gor., Ljub.; — plivko mi je, es ist mir wabbelig (brecherlich), Z.; — 2) weich, schmierig (von Speck, Fett, Honig u. dgl.), C., Št.; — mostig: sadje je plivko, kadar je zelo zrelo, vzhŠt.; grozdje je plivko, kadar je njega sok zelo sladak in tako rekoč masten, Kres, Št.
32. pǫ́kałnica, f. 1) die Knallbüchse (ein Spielzeug), Cig., Jan.; — 2) die Platzkugel, V.-Cig.; — 3) neka rastlina: pokalnice, ki so o pšenični žetvi zrele, Dalm.; — ( die Alraunwurz, C.).
33. 1. pomedíti, -ím, vb. pf. abliegen lassen: zrele oljike se dajo nekoliko pomediti, da več olja iz njih dobe, Vrtov. (Km. k.).
34. preizkȗšnja, f. die Prüfung, Mur., Cig., Jan.; preizkušnjo opraviti, die Prüfung bestehen, Cig.; — die Probe, Jan.; p. zrelosti, die Maturitätsprüfung, Jan.
35. 1. prę́zati, -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras- Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — ( fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.- Mik., Št.- C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
36. 1. ránica, f. neka zgodaj zrela češpa, črešnja, hruška, GBrda- Erj. (Torb.), Tolm.; — neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
37. ranína, f. 1) kar je rano ali zgodaj zrelo, C.; — 2) neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
38. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
39. rváča, f. 1) = snop zrelega in izrvanega lanu ali konopelj, die Flachs- oder Hanfgarbe, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; — 2) nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče- Erj. (Torb.).
40. sájav, adj. 1) rußig, berußt; — 2) rußfarben: sajav leščnik, eine reife Haselnuss, Dict., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; sajavo grozdje, t. j. tako zrelo, da že rjavi, Hal.- C.
41. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
42. skomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne nach dem Genusse einer herben o. sauren Sache; to skomino dela; skomino imeti; skomina mi je, Cig.; skomina mu je, kdor trdo grozdje jẹ́, Ravn.; od nezrelih jabolk skomino dobiti, vzhŠt.; kadar vidiš vzpomladi prvič mlado praprot, utrgaj jo, potlej trikrat pregrizni in reci: Mlada mladina, Ne bod' mi skomina! Vse leto ne bodeš imel skomine, D. Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) die Lüsternheit: skomino delati, lüstern machen, reizen, Cig.; skomino imeti, ein Verlangen nach etwas haben, ZgD.; = skomine imeti, lüstern sein, Cig.; ima skomine po belem kruhu, es wässert ihm der Mund nach weißem Brot, Mik.; nas nima več skomina, wir haben kein Verlangen mehr, Vod. (Nov.); — 3) psovka suhemu, slabotnemu človeku, Gor.
43. spíkniti se, -pı̑knem se, vb. pf. žito se spikne, kadar se od prezrelosti povesi, Savinska dol.- C.
44. vȃhtnica, f. neka hruška (menda, ker je zrela stoprav o "vahtih"), Tolm.- Erj. (Torb.).
45. vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
46. zádoł, -ǫ́la, adj. herbe (le o nezreli smokvi), Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
47. 1. zamę̑tək, -tka, m. 1) das Verworfene, der Abgang, der Abfall, der Auswurf, Cig., Hip.- C.; — 2) der erste Ansatz einer Frucht, C.; — der Embryo, Z., Erj. (Torb.); takrat (ob koncu meseca junija) so zametki zreli, prodro kožico, in mladi rački prilezejo (iz jajc) na dan, Erj. (Izb. sp.); — 3) die Materie bei einem Blutschwär, Blc.-C.
48. zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič ( SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. ( LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).
49. zdrẹ̀ł, zdrẹ́la, adj., M., Jsvkr., pogl. zrel.
50. zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
51. zə̀hək, -hka, adj. 1) herb: nezrelo ovočje je zehko, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) fade, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nam. žolhek.
52. zelenjȃv, f. = še zeleno, nezrelo sadje, DSv.
53. zibljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wiegen, C.; Po polju sapica pihlja, Da zrelo žito se ziblja, Čb.- Valj. (Rad).
54. 1. zvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. ( LjZv.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani