zora (1216)

1. 1. zǫ̑ra, f. die Morgenröthe, Cig., Jan., M., Preš. i. dr., nk.; tudi: zóra; — hs.
2. 2. zọ̑ra, f. 1) der Rindschmalzsatz, Celjska ok.- C.; die Bratensauce, Z., C.; — 2) die Molken, (zura) Ip.- M.
3. izorahīja, f. črta istočasne plime morske, Jes.
4. izoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) herausackern, aufackern; kamenje i.; — 2) mit dem Ackern fertig werden, auspflügen; njivo i.; — aufackern; ledino i.
5. izorávati, -am, vb. impf. ad izorati, Cig.
6. 1. kozǫ̑ra, f. ein kleines Rindenkörbchen für Erdbeeren, Mik., Kr.- Valj. (Rad).
7. 2. kozora, f. = kozulja; ein Büschchen ( z. B. von zusammengewachsenen Haselnüssen), C.; — prim. kozura, kozulja.
8. razoráti, -órjem, vb. pf. auseinanderpflügen, aufackern; — zerfurchen; razorana cesta, razoran obraz.
9. razorávati, -am, vb. impf. ad razorati.
10. ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
11. ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora.
12. áhanje, n. das Aechzen, Zora.
13. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
14. bədnọ̀, n. 1) = bedenj 1), C.; — 2) = bedenj 2), SlGor.- Zora.
15. bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
16. behȇte, f. košate, bele breguše, C., vzhŠt.- Zora.
17. bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
18. besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.
19. bẹsnóba, f. = besnost, C., Z., Zora.
20. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
21. bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.- Valj. (Rad); — prim. bezjak.
22. bistrosmẹ̀ł, -smẹ́la, adj. bistrosmele misli, kühner Gedankenflug, Zora.
23. bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.
24. bivȃtelj, m. = prebivavec, C., Zora, Let.
25. bivȃteljstvọ, n. = prebivalstvo, Zora.
26. bíze, f. pl. weißes, leinenes Beinkleid, Cig., C. (hlače iz belega platna, kakršne nosijo ob Sotli, Muri in drugod, Zora V. 93.).
27. bizják, m. = bezjak, C., Trst. ( Zora).
28. blagodȃt, f. die Wohlthat, der Segen, Jan., C., Zv., Zora; kako blagodat nakloniti komu, LjZv.; — die Gnade, Jan., Vrt.
29. blagoplǫ́dən, -dna, adj. gute Früchte tragend, vortheilhaft, C., Zora.
30. blazinjáča, f. = blazinjak, Zora.
31. blazinják, m. das Sofa, DZ., Zora, Bes., DSv.
32. bláženəc, -nca, m. der Selige, Zora.
33. blažı̑teljica, f. die Beglückerin, Zora.
34. blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.
35. blẹdína, f. 1) die Blässe, Zora; — 2) = beljava, das Splintholz, Cig.; prim. belina.
36. blẹdolı̑čnica, f. ein Mädchen mit blassen Wangen, Zora.
37. blizọ̑st, f. = bližava, Cig., C., Zora.
38. blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
39. bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.
40. bóčən, -čna, adj. 1) Seiten-: bočna stena, die Seitenwand, Cig. (T.); — 2) gewölbt, Zora.
41. bȏdəc, * -dca, m. 1) ein stechendes Ding, der Stachel, Cig., Jan.; ježevi bodci, Z. ^*; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Z.; — die Achel, Trst. (Let.); — die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 3) bodci, der erste Ansatz von Federn bei Vögeln, Z., jvzhŠt.; — 4) das Schamglied des Mannes, C.; — 5) der Stich, Jan., Zora; s tremi smrtnimi bodci, mit drei tödtlichen Stichen, Vod. (Izb. sp.); — das Stechen: bodec v očesu, Žnid.; — das Seitenstechen (pleuritis), Habd., BlKr.
42. bogatáški, adj. Reichen gehörig, nach Art reicher Leute, Zora.
43. bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.
44. bogatíca, f. die Reiche, Zora, Z.
45. bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.
46. bogoslúžbən, -bna, adj. gottesdienstlich, Šol., Zora.
47. bókast, adj. bauchig: bokasta posoda, Mik.; b. sod, C.; bokasta ladja, Zora; — convex, C.
48. bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče- Levst. (M.).
49. bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.
50. 3. bòr, bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
51. borovíca, f. = brina, Št.- Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora- Zora.
52. brajník, m., Zora, Bes., pogl. branik 2).
53. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
54. brezcẹ̑n, adj. wertlos, Zora.
55. brezobčútən, -tna, adj. unempfindlich, Zora.
56. brezȗpnik, m. der Verzweifelte, Cig., ZgD., Zora.
57. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
58. brı̑njar, -arja, m. 1) der Wacholdersammler, Z.; — 2) der Wacholderbrantweinverkäufer, Zora.
59. brodáriti, -ȃrim, vb. impf. schiffen, zu Schiffe fahren, Cig., C., Zora; — hs.
60. brodonǫ́sən, -sna, adj. Schiffe tragend, schiffbar, Jan., Zora; — po hs.
61. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
62. brȗsək, -ska, m. dem. brus: kleiner Schleifstein, Mur.; — = osla, Zora.
63. brzonòg, -nǫ́ga, schnellfüßig, Jan.; brzonoga srna, Zora.
64. brzoròk, -rǫ́ka, adj. behende, flink, Zora, Z.
65. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, adj. schnell laufend: gondola brzoteka, Zora.
66. brzotísən, -sna, adj. Schnelldruck-, M.; brzotisni stroj, Zora.
67. brzovǫ́zən, -zna, adj. schnellfahrend, Zora; brzovozno blago, Eilgut, Jan.
68. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
69. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
70. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
71. buzarǫ̑nski, adj. sakrisch: b. bič! Luderpeitsche! Zora.
72. cẹ̑łək, -łka, m. das Ganze, Jan., Zora- C.
73. cẹ̑p, m. 1) die Spalte, der Spalt, Mur., Cig.; oje se je v cepu strlo, Z.; — = precep, die Klemme, Trub.; — 2) ( eig. der durch Spalten entstandene Theil): der Schaft eines Seiles: vrv v štiri cepe, ein vierschaftiges Seil, Z.; prim. pramen; — v dva cepa se majati, nach rechts und links schwanken, Z.; v dva cepa hoditi, wackelnd einhergehen, C.; z bičem pokati v dva cepa, nach rechts und links, Zora; žvižgati v dva cepa, zweistimmig pfeifen, Z., LjZv.; v dva cepa govoriti, zweideutige Reden führen, Jap. (Prid.); — 3) das Pfropfreis, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — das Gepfropfte, die Pfropfung: cep obvarovati moče, suše, Pirc; — 4) der Dreschflegel, udariti koga s cepom; — pl. cepi, der Drischel (Klöppel sammt Handhabe), Habd., Guts., Jarn.; tudi cẹpjȇ, gen. -pí in -póv, Erj. (Torb. = Let. 1883, 249.); prim. cepe.
74. cinkòt, -óta, m. das Geklingel: c. kraguljcev, Vrt.; das Geklirre, Zora.
75. cipę̑le, f. pl. "lahka ženska obutev", med Muro in Dravo- Zora V., 369.; — prim. madž. czipellö, srlat. zipellus, Mik. (Et.).
76. copȃta, f. 1) der Flechtschuh, der Filzschuh, die Patsche; — 2) der Pantoffel, Z., Zora, Gor.; — tudi: die Sandale, C., Polj.; — prim. it. ciabatta, alter Schuh.
77. copotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, trampeln; — patschen: dež copoče in gre, Z., C.; c. po vodi, Zora.
78. cvilíkati, -kam, -čem, vb. impf. quieksen: komarjev roj cvilika, Zora.
79. cvı̑ljkati, -am, vb. impf. quieksen, winseln, C., Zora.
80. čȃmra, f. = 2. čamer, Slom., Št.- Zora.
81. čarotvǫ́rən, -rna, adj. = čarodelen, Zora.
82. čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.
83. čekljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = čeketati: kraljič čeklja okoli hiše, Zv.; plappern, C.; — 2) beim Sprechen mit der Zunge anstoßen, stottern, Cig., Zora, Kres.
84. čemeríkav, adj. = čmerikast, C., Zora.
85. čemeríkavəc, -vca, m. der Griesgram, C., Zora; stari čemerikavec, Jurč.
86. čę̑pica, f. die Kappe, V.-Cig., Jan., Mik.; čepico sneti, Zora; — die Haube, Cig., Jan., C., nk.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
87. četiriglȃvəc, -vca, m. der Vierköpfige, Zora.
88. čę̑tnik, m. der Rottenführer, der Scharmeister, Cig., Zora; — (po hs.) der Major, Jan. (H.), Vrt.
89. čitalíšče, n. = čitalnica, Raič (Slov.), Zora.
90. 1. čóha, f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. ( Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
91. 1. čȓčək, -čka, m. 1) = cvrček, Jan., Mik.; — 2) = črčanka, die Klapper, Hal.- Zora.
92. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
93. črgǫ́tati, -ǫ́tam, vb. impf. kritzeln, C., Zora; — prim. črčkati.
94. črníłən, -łna, adj. 1) schwärzend, Zora; — 2) die schwarze Tinte betreffend, Cig.
95. črnokǫ́drast, adj. schwarzgelockt, Zora.
96. črtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hassen, Zora, jvzhŠt.; — 2) črti se mi, es ist mir verhasst, es ekelt mich an, C.
97. črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
98. čudáštvọ, n. sonderbares Wesen, Zora.
99. dálek, adj. weit, fern, Jan., C., Zora, LjZv.; — adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — ("dalki", C.; "dalko", C., kajk.- Vest.).
100. davnovẹ́kost, f. = davnost, SlN., Zora.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani