Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

zor (601-700)

  1. marẹ́səc, -sca, m. = merjasec, neresec, Zora, SlGor.- C.
  2. margę̑tinica, f. jabolko, ki že o sv. Marjeti dozori, BlKr.
  3. mármeljnat, adj. = marmornat, Zora; m. tempelj, Cv.
  4. maslakáč, m. der Zornmüthige, C.
  5. maslȃrka, f. = maslarica, Zora.
  6. masosən, -sna, m. = macesen, Rez.- Zora (V. 162.).
  7. masosna, f. = masosen, Zora (V. 162.).
  8. máša, f. die Messe; pri maši biti; k maši iti; mašo brati ( germ.) = maševati; pẹ̑ta m., das Hochamt; = velika maša, Cig., Jan.; nova m., die Primiz; šiba novo mašo poje = gute Zucht bildet tüchtige Menschen heran, Npreg.; rana m., die Frühmesse; zorna m., die Mette, Cig.; péta, šésta, sédma, deséta m., die Messe um 5, 6, 7, l0 Uhr, črna m., das Todtenamt; = zadušna m., Jan. (H.); založna m., gestiftete Messe, DZ.; velika, mala m., der Groß-, Kleinfrauentag; med (mej) mašami (-a), zwischen Groß- und Kleinfrauentag, Dol., Št.; mala maša — v vsakem grmu paša, Npreg.- Notr.
  9. maščeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) rächen, Mur., Cig., Jan.; in Bog ne bode izvoljenih maščeval? Trub.; — 2) m. se, sich rächen; m. se nad kom; m. se komu, Navr. (Kop. sp.), Zora, (po stsl.); maščeval sem se obema, Jurč.
  10. mȃtka, f. das Mütterchen, Cig., Zora; ( češ.).
  11. matǫ́r, adj. bejahrt, alt, Jan., Zora; matora leta, Vrt.; matori gostje so se jeli razhajati, Zv.
  12. matpríka, f. = dobrika, der Schlingbaum (viburnum lantana), (iz ma- + dobrika), Zora.
  13. mavrȃnəc, -nca, m. der Mistkäfer, (mov-) Mur., C., Zora.
  14. mecès, -cesa, m., Zora, pogl. macesen.
  15. medígra, f. = vmesna igra, das Zwischenspiel, das Interludium, das Intermezzo, Mur., Cig., Jan., Zora.
  16. medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
  17. medopèk, -pę́ka, m. der Lebkuchenbäcker, der Lebzelter, Mur., Zora.
  18. medrẹ̑čje, n. das Gebiet zwischen zwei Flüssen, das Flussbinnenland, Cig. (T.), Zora.
  19. medvẹ́dina, f. das Bärenfleisch, Cig., Jan.; — die Bärenhaut, Cig., Zora.
  20. meglę̑nščak, m. der Salamander, C., Zora; (pravijo, da iz megel pade, C.).
  21. meglovı̑t, adj. nebelig, Mur., Cig., Jan., Levst. (Močv.), Zora.
  22. mejášiti, -ȃšim, vb. impf. angrenzen, Cig., BlKr., jvzhŠt.; najina trtja mejašijo, unsere Weingärten grenzen aneinander, BlKr.; — tudi: m. se, Zora.
  23. merẹ́səc, -sca, m. = merjasec, neresec, der Eber, der Saubär, Jan., Mik., Trst. (Let.), Bes., Zora, vzhŠt.
  24. məstı̑telj, m. der Rächer, Jan., Šol., Zora.
  25. mẹ́stnost, f. die Oertlichkeit, die Localität, Cig., Jan., Levst. (Pril.), Zora; das Terrain, SlN.
  26. mešetúlja, f. die Unterhändlerin ( zaničlj.), V.-Cig., Zora, Dol.; — die Kupplerin, Zora.
  27. məzgár, -rja, m. der Mauleseltreiber, Dict., Mur., Cig., Jan., Zora.
  28. mihǫ̑lka, f. neka hruška, ki dozori o sv. Mihelu, Erj. (Torb.).
  29. míłəc, -lca, m. der Geliebte, Bes., Zora.
  30. milosȓdje, n. = milosrčnost, Jan., M., Zora; — hs.
  31. milotı̑nka, f. = elegija, Nov., Zora, Let.
  32. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
  33. mladolẹ̑tje, n. der Frühling, Trst. (Let.), Zora.
  34. mladovjè, n. coll. junge Sprossen, junges Holz, Cig., Zora, Notr.; tudi: mladǫ̑vje, Polj.
  35. modríkast, adj. bläulich, Žnid., Zora, Nov.
  36. modrorumę̑nkast, adj. gelblichblau, Zora.
  37. mohǫ̑rka, f. neko jabolko (zori o sv. Mohorju), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  38. molitváriti, -ȃrim, vb. impf. frömmelnd beten, Zora.
  39. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija- Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
  40. mọ̑stovž, m. der Gang, die Gallerie, der Corridor, Mur., Cig., Jan.; der Säulengang: po mostovžu se sprehajati, Ravn.- Valj. (Rad); — das Vorhaus, C.; — der Balkon, Cig., Jan.; ein gangähnliches Gerüst, Z., Zora; — prim. mušovž.
  41. mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Mariborska ok., Kres.
  42. motér, adj. = meter, mator, alt, bejahrt, Mur., Dalm., Krelj- Mik., ZgD., Zora.
  43. motnóba, f. = motnost: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
  44. mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.- C., Mik.; = k možu dati, ogr.- C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.- C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.- C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.- Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
  45. možàt, -áta, adj. 1) = moški: mannhaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; možato odgovarjati, nk.; — 2) mannbar, heiratsfähig, C.; dekleta so možata, Zora.
  46. moževı̑tost, f. die Mannhaftigkeit, Guts.- Cig., Zora.
  47. mŕhavəc, -vca, m. mrhav človek (psovka), Zora.
  48. 1. mȓk, m. die Verfinsterung: solnčni, mesečni m., die Sonnen-, Mondesfinsternis, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Zora; polni, obročasti, delni m., totale, ringförmige, partielle Finsternis, Jes.; — das Dunkel, (tudi o barvi), C.
  49. mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn- Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
  50. mrlína, f. das Aas, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  51. mȓtvež, m. 1) ein träger, melancholischer Mensch, C.; — 2) na mrtvež leži, er liegt da, als ob er todt wäre, Zora.
  52. múhav, adj. grillenhaft, Cig., Jan., Zora; — schalkhaft, schelmisch, Cig.; pfiffig, boshaft, C.
  53. múhəlj, -hlja, m. der Grillenfänger, Zora; = trdovratnež, Trst. (Let.).
  54. 2. múra, f. nasip razdrobljenega kamenja, Zora; — prim. kor.-nem. murre, bav. mur, it. mora, Steingerölle.
  55. múrinəc, -nca, m. = murin 3), Jarn., Zora.
  56. mȗska, f. der Jähzorn: muska ga prime, Krn- Erj. (Torb.); — prim. it. la moscha salta a colui, er geräth in Zorn, Štrek. (Arch.).
  57. muževẹ́ti, -ím, vb. impf. saften: vrba muževi, Zv., Zora.
  58. nabrísati, -brı̑šem, vb. pf. 1) durchwichsen, Zora; besiegen (in einem Process), ins Bockshorn jagen, Polj.; — 2) n. se, sich aufputzen, Z.
  59. načebrnjáti, -ȃm, vb. pf. n. komu polna ušesa, die Ohren voll schwatzen, Zora.
  60. nadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadelati; n. pot, cesto, Zora, Rez.- C.
  61. nadglèd, -glę́da, m. = nadzor, die Aufsicht, Cig., Jan., DZ.
  62. nadglę̑dnica, f. = nadzornica, Cig.
  63. nadglę̑dnik, m. = nadzornik, Cig., Nov., DZ.
  64. nadglę̑dništvọ, n. = nadzorništvo, Jan., C.
  65. nadgledovȃłnica, f. = nadzorovalnica, DZ.
  66. nadgledováti, -ȗjem, vb. impf. = nadzorovati, beaufsichtigen, Cig.; nadgledujoča gosposka, die die Aufsicht führende Behörde, DZ.; — controlieren, Jan.
  67. nadglę̑dstvọ, n. = nadzorstvo, die Beaufsichtigung, die Inspection, die Controle, Cig., Jan.
  68. nadgrǫ̑bnik, m. das Grabesdenkmal, Jan., Zora.
  69. nadíčiti, -dı̑čim, vb. pf. schmücken, Zora.
  70. nàdmọ̑č, -ı̑, f. = premoč, die Uebermacht, Zora, Bes.
  71. nadomẹ̑stək, -tka, m. der Ersatz, Cig., Zora; die Compensation ( mech.), Cig. (T.); das Surrogat, Cig., Levst. (Nauk).
  72. nadopołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nadopolniti, Zora.
  73. nadǫ́ti se, nadmèm se, vb. pf. aufschwellen, Cig.; sich aufblähen, C.; prsi se mu nadmejo, Zora; nadot, aufgeblasen, Erj. (Torb.); — prim. naduti.
  74. nadrǫ̑bən, -bna, adj. ins Detail eingehend: nadrobna kritika, Zora; ausführlich, umständlich, Cig., Jan.; — nadrobna kupčija, der Kleinverkauf, der Kleinverschleiß, Jan.
  75. nadúriti, -im, vb. pf. zornig machen, C.
  76. nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.- Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.- Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.- Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.- C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
  77. nágəł, -gla, adj. jäh, plötzlich; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; nagla smrt, ein plötzlicher Tod; na naglem, plötzlich; = na nagli, ogr.- Mik.; nagla sodba, das Standrecht, Jan.; = naglo sodstvo, DZ.; heftig, rasch, hastig: n. človek; n. sklep, rascher Entschluss; — schnell; n. kakor blisk, blitzschnell; naglo hoditi.
  78. naglèd, -glę́da, m. = nazor, die Ansicht, Zv., Zora; — po nem.
  79. naglę́dən, -dna, adj. anschaulich, Mur.; — = nazoren, Anschauungs-, Nov.; nagledno učenje, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.); ( rus.).
  80. nagloję́zən, -zna, adj. = nagle jeze, jähzornig, Mur., Cig., Jan.
  81. nagloję́znost, f. der Zornsinn, Cig.
  82. nagloúmast, adj. jähzornig, C.
  83. nagolíti, -ím, vb. pf. in einer gewissen Menge abstreifen: n. listja, Vrt., Zora.
  84. nagomílati, -am, vb. pf. = nagomiliti, Cig., ZgD.; nagomilano bregovje, Zora.
  85. nagromáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi, Medv., Cig., Jan., C., Zora.
  86. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
  87. nakáčiti, -kȃčim, vb. pf. 1) scharf machen, Cig., Gor.- Mik.; nož n., C.; — 2) n. koga, jemanden aufbringen, zornig machen, Mur.; nakačen, aufgebracht, zornig, Jan., C.
  88. nakȃzək, -zka, m. die Anweisung, Jan., Zora; n. na blago, die Güteranweisung, Jan.
  89. naláziti, -lȃzim, vb. pf. = najti, M., Zora.
  90. nalẹ́zən, -zna, adj. ansteckend, Jarn., Cig., Zora.
  91. naljútiti, -ljȗtim, vb. pf. 1) erzürnen, Jan. (H.); — 2) n. se, zornig werden, Jan. (H.); — sich satt zürnen, Jan. (H.).
  92. namȃka, f. 1) die Einfeuchtung, die Einweichung, Cig.; — die Beize, Z.; — die Bewässerung: n. polja, Zora; — 2) die Sauçe, die Tunke, Z.
  93. naməžíkati, -am, vb. pf. n. komu (v pozdrav), jemandem mit den Augen einen Gruß zuwinken, Zora.
  94. namísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) einen Plan fassen, beabsichtigen, Cig., Jan.; namišljen, beabsichtigt, Cig., Jan.; — 2) ersinnen, erdichten, C., Zora; — namišljena bolezen, eine eingebildete Krankheit, Cig.; privoščila je namišljeno srečo prijateljici, Jurč.
  95. nanȃšanje, n. 1) das Herantragen, das Zusammentragen; — 2) die Beziehung, C., Zora.
  96. napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.- C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.- C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, ( Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.
  97. napǫ́čiti, -pǫ̑čim, vb. pf. 1) ein wenig bersten, anbersten, Cig.; einen kleinen Sprung bekommen, anspringen, Mur., Cig.; napočen, angeborsten, angesprungen, Cig.; — 2) anbrechen: dan je napočil; = n. se, Cig.; zarja se napoči, Ravn.; zor se napoči, Preš.
  98. narásəc, -sca, m. = merjasec, neresec, Mik., Navr. (Let.), Zora, nárasəc, Levst. (Rok.).
  99. narȃvski, adj. Natur-, Jan.; naravske stvari, Vod. (Izb. sp.); — natürlich, M., Zora.
  100. nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA