zor (401-500)

401. íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
402. íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.- Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.
403. intendānt, m. načelnik, nadzornik kake naprave, pos. vojaškega oskrbništva, der Intendant.
404. intrigāntka, f. die Intriguantin, Zora.
405. ipičən, -čna, adj. jähzornig, C.
406. ipika, f. jäher Zorn, C.
407. ı̑rhnica, f., pl. = irhaste hlače, Zora, Savinska dol.- Pjk. (Črt.).
408. ı̑stinski, adj. 1) wahrhaftig, wirklich, ogr.- Let., Zora; istinsko naroden, SlN.; — echt, C.; — 2) Capital-, Jan. (H.).
409. istoimę̑n, adj. gleichnamig, gleichbenannt, Cig. (T.), Nov.- C., Zora, Zv.
410. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
411. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
412. izbẹgávati, -am, vb. impf. ausweichen: bitki i., Zora; — prim. izbegati 3).
413. izbı̑rčljiv, adj. = izbirčen, Z., Zora.
414. izbóčiti, * -bǫ̑čim, vb. pf. ausbiegen, wölben, Cig., Zora; izbočen, convex, Jan., Cig. (T.); dvojno i., biconvex, Cig. (T.); i. kot, erhabener Winkel, Cel. (Geom.); — prim. vzbočen.
415. izbrȃnik, m. = izbranec, SlN., Zora.
416. izbrázditi, -im, vb. pf. = izorati, jvzhŠt.
417. izčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžati, Z.; ausmergeln, Zora; ves izčimžen, ("sčinžen") Vrtov. (Km. k.).
418. izčrẹpávati, -am, vb. impf. ausschöpfen, Zora.
419. izdȃjniški, adj. verrätherisch, Zora.
420. izgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izginiti, Zora; — stsl.; prim. izginjati.
421. izgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen hinausbringen, ausbeißen, Cig.; — i. se, sich herausbeißen, Cig.; — 2) durch Beißen beschädigen, verwunden: izgrizen, zerbissen, C.; — i. se, einander durch Bisse verwunden: psa sta se izgrizla; pren. sich verfeinden, Zora; i. se s kom, Cig.
422. izhòd, ** -hǫ́da, m. 1) die Handlung des Ausgehens: der Auszug, der Ausmarsch, Mur., Cig.; družni izhodi, Ausflüge, Str.; — i. blaga, der Austritt der Waren, DZ.; — der Aufgang: solnčni izhod, Dict., Dalm., Cv.; der Osten, Jan. (H.); ( nam. vzhod; prim. izhajati); — 2) der Ort des Hinausgehens: der Ausgang, Cig., nk.; i. sklada, das Schichtenende, Cig. (T.); — die Kathode, Sen. (Fiz.); — 3) der Ausfluss, die Emanation, Cig., Jan., C.; — 4) der Erfolg, das Resultat, C., DZ., Zora; i. glasovanja, DZ.
423. izjáditi se, -jȃdim se, vb. pf. seinen Zorn auslassen, austoben, Jan. (H.).
424. 2. izkȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; — žitna i., C.; — die Vereitelung, Cig.; izkazo komu storiti, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, (sk-) Jurč., Zora; izkazo delati, in die Quere kommen, Kr.; — 2) der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; — 3) der Pfuscher: mojster i., lovec i., ein schlechter Jäger, C.; — (piše in govori se nav. skaza; toda prim. stsl. izkaza, v istem pomenu).
425. izkobetáti, -etȃm, vb. pf. herausflattern, Zora.
426. izmišljı̑ja, f., Zora, pogl. izmišljava.
427. izmodrováti, -ȗjem, vb. pf. ausklügeln, ergrübeln, Cig., M.; teorije i., Zora; ni zadovoleval s tem, kar je izmodroval sam, Navr. (Spom.); ergründen: celega neba zvezde i., Preš.; hotel sem moža izmodrovati, Glas.
428. izmółsti, -mółzem, vb. pf. 1) i. iz koga kaj, jemandem etwas entpressen, Cig.; vse denarje je iz mene izmolzel, Z.; — 2) ausmelken; do dobrega i., Cig.; — erschöpfen, Cig., Jan.; izmolzena njiva, magerer Acker, Cig.; i. koga, i. komu mošnjo, jemandem den Beutel leeren, Cig.; aussaugen ( fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); izmolzena okolica, Zora; — izmolzen, entnervt, Cig.
429. izpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen herausbringen; prah iz luknje i., herauswehen, Cig.; — 2) das Blasen beenden: jezo i., den Zorn verschnaufen, Cig.
430. izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.- Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali ( nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
431. izprȃva, f. die Rectification, Cig. (T.), Zora; — hs.
432. izpreminjȃva, f. der Wechsel, Cig., Jan.; i. letnih časov, Zora; die Variation, Jan.; i. glasu, die Modulation der Stimme, Jan.
433. izpreplésti, -plétem, vb. pf. verflechten: i. med seboj, in einander verflechten, Zora; izprepleten, verflochten, Cig. (T.).
434. izsołzíti se, -ím se, vb. pf. sich ausweinen, Zora.
435. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
436. iztı̑ranje, n. die Vertreibung, Zora.
437. iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden ( zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
438. iztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. ausbeuteln, ausschütteln; i. kaj iz vreče; — otroci in stari ljudje kmalu jok iztresejo, Jan. (Slovn.); — i. jezo, seinen Zorn ausschütten, sich ausärgern, Cig.
439. izvabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = izvabljati, Zora.
440. izvı̑rnica, f. die Quelle (eine Schrift), Raič ( Let.); — das Original, Zora.
441. izvǫ́ljenka, f. die Auserwählte, Cig., Jan., Zora; obiskovati svojo izvoljenko, Jurč.
442. izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.- C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.- Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.- C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.
443. jȃd, m. 1) das Gift, Mur., Cig. (T.), Vrt., ( stsl.); — 2) der Zorn, Mur., Cig., Jan., BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
444. jádən, -dna, adj. zornig, unwillig, Jan., BlKr.
445. jadíca, f. die Zornsucht, die Zornmüthigkeit, C.
446. jadikováti, -ȗjem, vb. impf. wehklagen, Jan., Zv., Zora, BlKr.; — hs.
447. jáditi, -im, vb. impf. ärgern, zornig machen, Cig., BlKr., Navr. (Let.); — j. se, zürnen, erbost sein, Mur., Cig., Met., BlKr.
448. jadljìv, -íva, adj. zornsüchtig, jähzornig, Cig., Mik., BlKr.
449. jadrȃvka, f. 1) die Seglerin, Cig.; — 2) (ladja) j., das Segelschiff, Nov.- C., DZ., Zora.
450. jȃmljič, m. 1) die Furche: pri oranju hodi desni vol po jamljiču, Lašče- Levst. (M.), Notr.; — = razor med dvema njivama, Cig., Notr.; — 2) der Schram ( mont.), Ravn.- Cig.
451. 2. jȃn, m. der Strich (des Feldes, Weingartens, der Wiese), der beim einmaligen Gange der Arbeiter bearbeitet wird, der "Jahn", Jan., vzhŠt.- C.; jan delati, na janu biti, Zora; — iz nem.
452. 2. jȃr, jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.- Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
453. jarọ̑st, f. der Zornmuth, der Ingrimm, Cig., Jan., Cig. (T.).
454. jávljenje, n. die Meldung, die Bekanntgebung, C.; — die Manifestation, Zora.
455. ję̑lva, f. = jela, C., Mik., Zora.
456. 1. ję́za, f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.
457. 1. ję́zav, adj. zornmüthig, Jarn., Jan., Št., KrGora.
458. ję́zavəc, -vca, m. der Zornmüthige, Slom.- C.
459. jezavína, f. zornmüthiger Mensch, Jarn.
460. ję́zavka, f. die Zornmüthige, Jan. (H.).
461. 2. ję́zən, -zna, adj. zornig; j. biti na koga, jemandem zürnen.
462. ję̑zerski, adj. See-; jezerska globina, die Seetiefe, Zora; jezerska kotlina, das Seebecken, Cig. (T.).
463. ję́zica, f. dem. jeza; der Unmuth, Zora; vso svojo jezico boš skril, Jurč.
464. 2. jezíti, -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
465. jezljìv, -íva, adj. zum Zorne geneigt, zornmüthig, Jan., nk.; jezljiv otrok, Pjk. (Črt.); v njenem življenju nič ni jezljivega in togotljivega, Cv.
466. jezljívost, f. die Zornmüthigkeit, SlN.
467. juhẹ̑j, interj. juche! Cig., Zora.
468. káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.
469. kačomȃjka, f. ženska jopa, Zora.
470. kȃjha, f. der Kerker, Zora, Št.; — iz nem. Keiche.
471. kák, I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? po kakem? auf welche Weise, Cig.; — v vzkliku: kaki ste to ljudje! jvzhŠt.; kak prizor! welch ein Anblick! Jan.; — II. pron. indef. irgend wie beschaffen, irgend ein; bojim se, da bi se kaka nesreča ne primerila; — kakih deset goldinarjev bo že treba plačati, etwa zehn Gulden wird es wohl kosten, jvzhŠt.; — kako uro še ostanem, eine Stunde etwa will ich noch bleiben; kaj to pomaga, če si kak goldinar (hie und da einen Gulden, einige Gulden) prihranim! Cig.; — III. pron. rel. = kakršen: na vzhodu; možje, kaki so Grimm i. dr., Zora.
472. kámenčje, n. coll. Steinchen, Zora.
473. kamenotę̑səc, -sca, m. der Steinmetz, Cig., Jan., C., Zora; — rus.
474. kamȗra, f. ein Kuhname: eine Kuh mit krummen Hörnern, Trst. (Let., Zora); — eine hörnerlose Kuh, C.
475. 1. kȃp, m. 1) der Tropfenfall, die Traufe, Cig.; drevo kap pobija, da ne more rasti, Mik., jvzhŠt.; die Dachtraufe; z dežja pod kap, aus dem Regen in die Traufe; pod kapom, unter der Traufe, Z.; kap bije, es tropft vom Dache, Z.; — 2) der über die Wand hervorragende Dachrand, Cig.; porine žarečo gobo v slamnati kap, Zora; dan pred kresom cvetlice in belo steljo zabadajo strehi v kap, Navr. (Let.); kakor izpod kapa je lilo z neba, Jurč.; — der Waldsaum, Notr.; — 3) der Tropfen, Blc.-C., Mik.; dva kapa vina, Z.; ni kapa več pijače, jvzhŠt.
476. kapitālčək, -čka, m. dem. kapital; ein kleines Capital, Zora.
477. kapūca, f. die Kapuze, Z., Tržaška ok.- Zora.
478. kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.
479. 1. kȃvra, f. 1) die Truthenne, Guts., Mur., Cig., Jan., Zora; — 2) = vrana, C.
480. kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.
481. kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. ( Vest. I. 167.).
482. kávrnka, f. = kavrna, C., Zora.
483. kerempuh, m. = vamp, kajk.- Zora V. 120.; ( prim. kerepuhi, der Bauch, Dalm.).
484. kínčiti, kı̑nčim, vb. impf. = kinčati, Cig., Zora.
485. kipẹ́ti, -ím, vb. impf. aufwallen, aufsprudeln; beim Sieden überlaufen: mleko kipi; — sveča kipi, die Kerze rinnt, C.; — branden (o morju); — aufgehen (o testu), Jan.; — aufschwellen, Cig.; mrliči začno k., Pohl. (Km.); — kvišku k., emporragen (o gorah), Jan., nk.; — jeza mu je kipela v srcu, der Zorn bestürmte sein Herz, Cig.; vse je kipelo v njem, er war in großer Aufregung, Cig.; duh ji kipi v nebo, erhebt sich, Ravn.; — in reichlichem Maße hervorkommen, nk.
486. kipotvǫ̑rstvọ, n. die Bildhauerei, Zora; die Plastik, Jan.
487. 1. kíta, f. 1) die Flechte, die Haarflechte, der Zopf; kite plesti, razpletati; die Strohflechte ( z. B. bei Strohdächern); — k. prediva, ein zusammengedrehtes Büschel Flachs; — pogovor se plete na vse kite, Jurč.; — 2) die Sehne, die Flechte; kito si pretegniti; vsaka mišica ima dve kiti, začetno in končno, Erj. (Som.); — 3) der Ast, Habd.- Mik.; zelena k., ogr.- C.; cvetna k., die Guirlande, Jan. (H.); — der Blumenstrauß, Jan., kajk.- Valj. (Rad), Npes.-Vraz; der Strauß (thyrsus, bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); — das Strahlenbüschel ( math.), Cig. (T.); — 4) ein langer Zug, der Flug, die Schar (o ptičih), Cig., Jan.; k. jerebic, Zora; k. rac, Svet. (Rok.).
488. klarinētar, -rja, m. der Clarinettist, Zora.
489. klę́nk, m. der Glockenstreich, der Klimperlaut, Mur.; v klenk zvoniti = potrkavati, Zora.
490. klẹ́šče, f. pl. 1) die Zange; beraške k., die Biegzange, V.-Cig.; — v kleščah biti, in der Klemme sein; — die Krebsschere; — die Fresszange, Cig.; — 2) das Charnier an der Sägemühle, V.-Cig.; — 3) "ona lesena kamba, s katero navadno kak dečak mej oranjem navrača plužna kolesca, da prav teko po jamljišči (razoru)", Erj. (Torb.); die Pflugnarbe, Cig.
491. kleveta, f. = obrekovanje, Zora; — stsl.
492. klicár, -rja, m. der Rufer, der Ausrufer, der Herold, der Verkündiger, Cig., Jan., C., Ravn., Zora, Navr. (Let.), Bes.
493. klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
494. knjigoshrȃmba, f. = knjižnica, Zora.
495. knjižurína, f. = knjižura, Cig., Zora.
496. 1. kọ̀, I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.- BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.
497. kobálja, f. 1) die ausgespreizten Schenkel des Menschen, C., Gor.- M.; v kobalji, rittlings, Zora; — die Häckse, Kr.- Valj. (Rad); med kobaljami = med nogami, Gor.; — 2) zweischenkliger Ast, der Zwiesel, zweischenkliges Holz, Cig., Jan., C., Gor.- M.; v kobalji je začel gniti hrast, Gor.
498. kocẹnẹ́ti, -ím, vb. impf. starr sein ( z. B. vor Kälte), Jan., C.; vse škriplje pod nogami in koceni, Zora; mraz je, da vse koceni, Z.
499. kócnja, f. große Schneeflocke, Zora.
500. kočàn, -ána, m. der Bewohner einer Bauernhütte, Z., Zora.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani