zor (101-200)

101. právzórən, -rna, adj. pravzǫ̑rni meter, der Normalmeter, DZ.
102. prezórən, -rna, adj. = prozoren, durchsichtig, Cig., Jan.
103. prezorẹ́ti, -ím, vb. pf. überreif werden ( prim. prezorevati in prezoriti 2)).
104. prezorẹ́vati, -am, vb. impf. zu sehr reifen, C.
105. prezoríti, -ím, vb. pf. 1) überreif machen, überzeitigen, Cig., C.; p. se, überreif werden, Cig., C.; — 2) nam. prezoreti, Gor.
106. 1. prizòr, -zóra, m. der Anblick: krasen p., nk.; — die Scene, Cig., Jan., C., nk.
107. 2. prizòr, -zóra, m. 1) das Nebengetreide, C.; — 2) das Gemüse, C.
108. prizórən, -rna, adj. scenisch: prizorni spisi, Str.
109. prizorẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden.
110. prizoríšče, n. der Ort einer Scene, nk.; — die Scenerie, Let.
111. 1. prizoríti, -ím, vb. pf. = prizoreti, M., jvzhŠt.
112. 2. prizoríti, -ím, vb. pf. mit der Morgenröthe herankommen, Z.; — = p. se: danica se je prizorila, ogr.- C.
113. prizǫ̑rnica, f. die Schaubühne, nk.
114. provīzor, -rja, m. upravitelj, upravnik, der Provisor, bes. der Pfarrprovisor.
115. provizōrən, -rna, adj. začasen, provisorisch, nk.
116. prózor, -zóra, m. 1) das Fenster, Jan., Valj. (Rad), Ist.- Nov.; ( hs.); — 2) der Anbruch des Morgens, Z., C.
117. prozórən, -rna, adj. durchsichtig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
118. prozórnost, f. die Durchsichtigkeit, Cig. (T.), nk.
119. rázor, -ǫ́ra, m. 1) die Ackerfurche; — die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — razori, das Wagengeleise, C.; — 2) die Halde, Met.; — tudi: razòr, -ǫ́ra.
120. razoráti, -órjem, vb. pf. auseinanderpflügen, aufackern; — zerfurchen; razorana cesta, razoran obraz.
121. razorávati, -am, vb. impf. ad razorati.
122. razǫ̑rək, -rka, m. dem. razor; eine kleine Ackerfurche.
123. razorǫ́žati, -am, vb. impf. = razoroževati, Jan. (H.).
124. razorǫ̑žba, f. die Entwaffnung, Cig., C.
125. razoroževȃnje, n. die Entwaffnung, Cig.; die Abrüstung, Jan. (H.).
126. razoroževáti, -ȗjem, vb. impf. ad razorožiti, Cig., Jan., nk.
127. razorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. pf. entwaffnen, Mur., Cig., Jan., nk.; — tudi: -žíti, -ím.
128. samozòr, -zóra, m. die Selbstschau, Jan.
129. səzorẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, Cig.
130. səzoríti, -ím, vb. pf. reif machen, auszeitigen, Cig., Jan.; s. se, reif werden, Cig.
131. sołzorósən, -sna, adj. thränenbethaut, Str.
132. svẹtozòr, -zóra, m. die Weltschau, das Kosmorama, Jan., Cig. (T.).
133. upozoríti, -ím, vb. pf. = opozoriti, aufmerksam machen: u. koga česa, Cig. (T.).
134. uzoríti, -ím, vb. pf. reif machen, Cig., C.; uzorjeno vino, Vrtov. (Vin.).
135. uzoríti se, -í se, vb. pf. taghell werden: uzori se, es wird Tag, ogr.- C.
136. vzòr, -zóra, m. das Ideal, das Muster, Cig., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
137. vzǫ̑rəc, -rca, m. das Muster, DZ., nk.; risati po vzorcih (nach Vorlagen), Žnid.; das Formular, nk.; — das Warenmuster, nk.
138. vzǫ̑rək, -rka, m. = vzorec, Cig., Levst. (Nauk), DZ.
139. vzórən, -rna, adj. ideal, musterhaft, Cig., Jan., nk.
140. vzorı̑t, adj. = vzoren, Cig. (T.), Levst. ( LjZv.).
141. vzǫ̑rnica, f. die Musterkarte, DZ.
142. vzǫ̑rnik, m. der Idealist, Jan. (H.).
143. vzórnost, f. die Idealität, die Musterhaftigkeit, Cig., nk.
144. vzǫ̑rstvọ, n. der Idealismus, Jan. (H.).
145. zazòr, -zóra, m. 1) der Anbruch des Tages, Jan.; pred zazorom dneva, Cig.; — 2) der Verdacht, C.
146. zazórən, -rna, adj. verdächtig, C.
147. zazorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) zeitig werden, Z.; — 2) (dan) zazori, der Tag bricht an, Jan. (H.).
148. zazorẹ́vati, -am, vb. impf. ad zazoreti; reifen, C., Zora.
149. zazoríti, -ím, vb. pf. 1) auszeitigen, zur Reife bringen, Mur.; — z. se, reif werden ( z. B. vom Getreide), kajk.- Valj. (Rad); — 2) z. se, anbrechen (vom Tage), Mur.; dan se je zazoril, Preš.
150. zazorljìv, -íva, adj. misstrauisch, C.
151. ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
152. ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora.
153. áhanje, n. das Aechzen, Zora.
154. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
155. bədnọ̀, n. 1) = bedenj 1), C.; — 2) = bedenj 2), SlGor.- Zora.
156. bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
157. behȇte, f. košate, bele breguše, C., vzhŠt.- Zora.
158. bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
159. besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.
160. bẹsnóba, f. = besnost, C., Z., Zora.
161. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
162. bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.- Valj. (Rad); — prim. bezjak.
163. bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.
164. bistrosmẹ̀ł, -smẹ́la, adj. bistrosmele misli, kühner Gedankenflug, Zora.
165. bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.
166. bivȃtelj, m. = prebivavec, C., Zora, Let.
167. bivȃteljstvọ, n. = prebivalstvo, Zora.
168. bíze, f. pl. weißes, leinenes Beinkleid, Cig., C. (hlače iz belega platna, kakršne nosijo ob Sotli, Muri in drugod, Zora V. 93.).
169. bizják, m. = bezjak, C., Trst. ( Zora).
170. blagodȃt, f. die Wohlthat, der Segen, Jan., C., Zv., Zora; kako blagodat nakloniti komu, LjZv.; — die Gnade, Jan., Vrt.
171. blagoplǫ́dən, -dna, adj. gute Früchte tragend, vortheilhaft, C., Zora.
172. blazinjáča, f. = blazinjak, Zora.
173. blazinják, m. das Sofa, DZ., Zora, Bes., DSv.
174. bláženəc, -nca, m. der Selige, Zora.
175. blažı̑teljica, f. die Beglückerin, Zora.
176. blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.
177. blẹdína, f. 1) die Blässe, Zora; — 2) = beljava, das Splintholz, Cig.; prim. belina.
178. blẹdolı̑čnica, f. ein Mädchen mit blassen Wangen, Zora.
179. blizọ̑st, f. = bližava, Cig., C., Zora.
180. blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
181. bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.
182. bóčən, -čna, adj. 1) Seiten-: bočna stena, die Seitenwand, Cig. (T.); — 2) gewölbt, Zora.
183. bȏdəc, * -dca, m. 1) ein stechendes Ding, der Stachel, Cig., Jan.; ježevi bodci, Z. ^*; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Z.; — die Achel, Trst. (Let.); — die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 3) bodci, der erste Ansatz von Federn bei Vögeln, Z., jvzhŠt.; — 4) das Schamglied des Mannes, C.; — 5) der Stich, Jan., Zora; s tremi smrtnimi bodci, mit drei tödtlichen Stichen, Vod. (Izb. sp.); — das Stechen: bodec v očesu, Žnid.; — das Seitenstechen (pleuritis), Habd., BlKr.
184. bogatáški, adj. Reichen gehörig, nach Art reicher Leute, Zora.
185. bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.
186. bogatíca, f. die Reiche, Zora, Z.
187. bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.
188. bogoslúžbən, -bna, adj. gottesdienstlich, Šol., Zora.
189. bókast, adj. bauchig: bokasta posoda, Mik.; b. sod, C.; bokasta ladja, Zora; — convex, C.
190. bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče- Levst. (M.).
191. bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.
192. 3. bòr, bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
193. borovíca, f. = brina, Št.- Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora- Zora.
194. brajník, m., Zora, Bes., pogl. branik 2).
195. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
196. bratoljúbən, -bna, adj. den Bruder (die Brüder) liebend, C.; bratoljubni vzori, humanitäre Ideale, Levst. (Pril.).
197. brezcẹ̑n, adj. wertlos, Zora.
198. brezobčútən, -tna, adj. unempfindlich, Zora.
199. brezȗpnik, m. der Verzweifelte, Cig., ZgD., Zora.
200. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani