zona (7)

1. zǫ́na, f. 1) schlechte, taube Getreidekörner, Rib.- M., Št.- C., Ip.- Erj. (Torb.); = slabo, drobno proso, Lašče- Erj. (Torb.); — = kar pri vejanju žita med plevami in zrnjem ostaja, Zv.; — 2) der Schauder, Dol.- Cig., Jan.; zona me obhaja, Cig., Gor.- Zv., (izprehaja) BlKr.; zona ga popade, Nov.- C.
2. zǫ́nast, adj. voll tauber Körner: zonasta ajda, C.; zonasto žito, Nov.
3. zǫ́natən, -tna, adj. = zonast, SlGor.- C.
4. garnizōna, f. vojaštvo v kakem mestu nastanjeno, die Garnison.
5. podvẹ̑jək, -jka, m. = zona, das Hintergetreide, Ist. ( Nov.)- C.
6. štacúna, f. der Kaufladen, das Verkaufsgewölbe; — prim. ben.-it. stazon, stazona, der Kaufladen, die Bude, bav. station, lat. statio, Štrek. (Arch.).
7. zonljìv, -ljíva, adj. = zonast: zonljivo žito, Nov.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani