znova (34)

1. znǫ̑va, adv. = iznova, von neuem, neuerdings, Jan., C., vzhŠt.
2. blaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wahnsinnig sein, von Sinnen sein, außer sich sein, Cig., C., Vrt.; — irre reden, phantasieren, Jan.; — 2) freveln, fluchen, Mur.
3. bolẹznováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, Mur., Vrt.
4. iznǫ̑va, adv. = iz nova, von neuem, nk.
5. kaznováłən, -łna, adj. strafend, Straf-, Cig., Jan., nk.
6. kaznovalíšče, n. der Strafort, Jan., C.
7. kaznovȃłnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., C.
8. kaznovȃnje, n. das Strafen.
9. kaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) strafen, Mur., Cig., Jan., nk.; kar je hudega, črti in kaznuje Bog, Ravn.; — 2) den herrschaftlichen Zins entrichten, Guts.; prim. 1. kazen f. 2).
10. kaznovȃvəc, -vca, m. der Strafer, Mur., Cig., Jan., nk.
11. kaznovȃvka, f. die Straferin, Cig., nk.
12. nekaznován, adj. ungestraft, straflos, Cig., Jan.
13. pokaznováti, -ȗjem, vb. pf. bestrafen: mora biti pokaznovan, Let.
14. praznovȃnje, n. 1) das Müßigsein, die Muße, Cig.; — 2) die festliche Begehung, die Feier; p. rojstnega dneva, p. petdesetletnice.
15. praznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nicht arbeiten, feiern, müßig sein, Cig., Jan., Trub., Mik., Dol.; faulenzen, M., Volk.; — 2) festlich begehen, feiern; p. svoj god, obletnico; — 3) Unzucht treiben, Habd.- Mik., ogr.- C., M.; šesta zapoved prepoveda, naj ne praznujemo, ogr.- Valj. (Rad).
16. praznovȃvəc, -vca, m. kdor praznuje (god i. t. d.), Valj. (Rad).
17. prepraznováti, -ȗjem, vb. pf. feiernd zubringen, verfeiern: teden p., Cig.
18. preskoznováti, -ȗjem, vb. pf. durchwachen, ogr.- C.
19. skoznovȃnje, n. das Wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
20. skoznováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — s. na kaj, auf etwas achten, ogr.- C.
21. vznǫ̑va, adv., nam. znova, neuerdings, vzhŠt., ogr.- C.
22. zapraznováti, -ȗjem, vb. pf. durch Feiern verlieren, verfeiern, Cig.
23. iznǫ̑vič, adv. = iznova, von neuem, Z.
24. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
25. milostíti, -ím, vb. impf. begnadigen, Jan.; m. upornike, Zv.; kaznovati in m., Zv.
26. nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
27. praznovı̑t, adj. müßig: le-tukaj ta meč nema praznovati ni praznovit biti, Trub. (Post.); praznovita, nestanovita srca, Trub. (Post.).
28. prelǫ́ščiti, -im, vb. pf. = iznova loščiti, Cig.
29. skosíti, -ím, vb. pf. = zdrobiti: skošeno žito, geschrotenes Getreide, Vrtov. (Km. k.); posušena, a še ne žgana opeka, od dežja pokvarjena, se skosi in znova podela, Ip.- Erj. (Torb.); — zerstückeln, GBrda.
30. točȃj, m. der Schenk, der Kellner, Mur., Cig., Jan., nk.; Točaj, le znova kupo mi napolni! Greg.; veliki t., der Obermundschenk, Ravn.
31. 2. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
32. vznǫ̑vič, adv. = znova, C.
33. znave, adv., SlGor.- C.; pogl. iznova (znaver, vzhŠt.- Valj. [Vest.]).
34. znòv, adv. = znova, Dict., Krelj, Kast.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani