znan (307)

1. znȃnəc, -nca, m. 1) der Bekannte; prijatelji in znanci; — 2) der Kenner: z. sv. pisma, der Biblist, Cig.; z. src, ogr.- C.
2. znaníłən, -łna, adj. anzeigend: znanı̑łni naklon, der Indicativ ( gramm.), Cig. (T.).
3. znanı̑łnik, m. der Indicativ ( gramm.), Cig. (T.).
4. znanílọ, n. die Kunde, C.
5. znániti, znȃnim, vb. impf. 1) anzeigen, Vorbote sein, Cig.; — = vabiti, prvič k maši zvoniti: nič nam ni sile, saj še le znani, Banjščice- Erj. (Torb.); — = oznanjevati (predigen), V.-Cig.; — 2) bekannt machen: z. koga s kom, z. se s kom, Cig., Navr. (Let.).
6. znanı̑vka, f. die Vorbotin: z. spomladi, Greg.
7. znȃnje, n. 1) das Wissen, die Kunde: na z. dati, kund thun, bekannt geben; na z. vzeti, zur Kenntnis nehmen; — 2) das Wissen (als Kennen und Können), die Kenntnis; z. svetega pisma; z. francoskega jezika; obširno z.; pripravno z., die Vorkenntnis, Cig. (T.); — 3) die Bekanntschaft; z. imeti s kom, eine Bekanntschaft mit jemandem unterhalten, (z žensko) ein Verhältnis haben; v znanju si biti, Cig.; — 4) die Bekanntschaft (= die Bekannten): veliko znanja (= znancev) imeti, Cig.; v znanju, unter Bekannten, Lašče- Levst. (M.).
8. znȃnka, f. die Bekannte.
9. znánost, f. 1) die Bekanntheit; — 2) die Bekanntschaft mit einer Sache, die Kenntnis, Mur., Cig., Jan., nk.; polovična z., die Halbkenntnis, Cig.; gospodarske znanosti, wirtschaftliche Kenntnisse, Cig.; — = znanstvo, die Wissenschaft, nk.
10. znánostən, -stna, adj. = znanstven, nk.
11. znȃnstvən, -stvəna, adj. wissenschaftlich, Jan., nk.; znanstveni izrazi, technische Ausdrücke, die Terminologie, Cig. (T.); znanstvena razbistrila, technische Erläuterungen, Levst. (Močv.).
12. znȃnstvənik, m. ein Mann der Wissenschaft, Zora.
13. znanstvənják, m. = znanstvenik, Cig. (T.).
14. znȃnstvənost, f. die Wissenschaftlichkeit, Jan.
15. znȃnstvọ, n. 1) die Bekanntschaft; — 2) die Wissenschaft, Mur., Cig., Jan., nk.; podavajo se na znanstva, kajk.- Valj. (Rad); pomočno z., die Hilfswissenschaft, Cig.
16. znanstvoslǫ̑vje, n. die Wissenschaftslehre, Jan. (H.).
17. barvoznȃnəc, -nca, m. der Farbenkundige, Cig.
18. besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.
19. bogoznȃnəc, -nca, m. der Gottesgelehrte, Mur., Cig., Jan.
20. bogoznȃnje, n. die Gottesgelehrtheit, die Theologie, V.-Cig.
21. bogoznȃnstvọ, n. die Gottesgelehrtheit, Cig., Jan.
22. brẹ́znanje, n. die Brunft (o mačkah), Cig.
23. časoznȃnəc, -nca, m. = časoslovec, Cig., Jan.
24. časoznȃnstvọ, n. = časoslovje, Cig., Jan.
25. človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
26. deželoznȃnstvọ, n. die Länderkunde, Cig., Jan.
27. domoznȃnstvọ, n. die Heimatskunde, die Vaterlandskunde, Cig. (T.).
28. državoznȃnski, adj. die Staatswissenschaft betreffend: d. zemljepis, die politische Geographie, Cig. (T.).
29. državoznȃnstvən, -stvəna, adj. staatswissenschaftlich, Cig. (T.).
30. državoznȃnstvọ, n. die Staatswissenschaft, die Staatslehre, Cig. (T.), nk.
31. dušeznȃnstvọ, n. = dušeslovje, Jan., Cig. (T.).
32. gozdoznȃnəc, -nca, m. der Forstkundige, Cig.
33. gozdoznȃnstvọ, n. die Forstkunde, Cig., Jan.
34. grboznȃnəc, -nca, m. der Wappenkundige, Cig., Jan.
35. grboznȃnstvọ, n. die Wappenkunde, Cig., Jan., Cig. (T.).
36. jezikoznȃnəc, -nca, m. = jezikoslovec, Cig., Jan., Cig. (T.).
37. jezikoznȃnski, adj. = jezikosloven, jezikoslovski, Jan.
38. jezikoznȃnstvọ, n. = jezikoslovje, Jan.
39. kamenoznȃnstvọ, n. die Lithologie, Jan.
40. keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
41. kipoznȃnstvọ, n. die Bilderkunde, Jan. (H.); pogl. podoboznanstvo.
42. knjigoznȃnəc, -nca, m. der Bücherkenner, Cig.
43. knjigoznȃnstvọ, n. die Bücherkenntnis, Cig.
44. kovoznȃnəc, -nca, m. der Metallurg, Jan.
45. kovoznȃnski, adj. metallurgisch, Jan.
46. kovoznȃnstvọ, n. die Metallurgie, Jan.
47. krajeznȃnstvọ, n. die Länderkenntnis, Cig.
48. lẹkoznȃnstvọ, n. die Pharmakologie, Cig., Jan.
49. lẹpoznȃnəc, -nca, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
50. lẹpoznȃnski, adj. ästhetisch, Cig., Jan., nk.
51. lẹpoznȃnstvən, -stvəna, adj. ästhetisch, Cig. (T.), nk.
52. lẹpoznȃnstvọ, n. die Aesthetik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
53. liceznȃnstvọ, n. = liceslovje, Cig.
54. ljudoznȃnje, n. die Volkskenntnis, Zv.
55. meroznȃnstvọ, n. die Messkunde, die Metrologie ( math.), Cig. (T.).
56. modroznȃnəc, -nca, m. = modroslovec, der Philosoph, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
57. modroznȃnski, adj. philosophisch, Jan., nk.
58. modroznȃnstvọ, n. die Philosophie, Mur., Cig., Jan., nk.
59. napisoznȃnstvọ, n. die Inschriftenkunde, die Epigraphik, Cig. (T.).
60. narodoznȃnstvọ, n. die Ethnologie, Cig. (T.).
61. naznaníłən, -łna, adj. Anzeige-, nk.
62. naznanı̑łnica, f. 1) das Anzeigeamt, Cig.; — 2) die schriftl. Anzeige (bei Gericht), DZ.
63. naznanı̑łnik, m. 1) das Anzeigeblatt, Cig., DZ.; — 2) der Indicativ ( gramm.), Cig.
64. naznanílọ, n. die Anzeige, die Bekanntmachung.
65. naznániti, -znȃnim, vb. pf. anzeigen, verkündigen, mittheilen, bekannt machen.
66. naznánjanje, n. das Anzeigen, das Bekanntgeben.
67. naznánjati, -am, vb. impf. ad naznaniti; anzeigen, mittheilen, verkünden, bekannt machen.
68. naznanjȃvəc, -vca, m. der Verkünder, der Bekanntmacher, Cig., Jan.
69. naznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. = naznanjati.
70. naznanjevȃvəc, -vca, m. der Anzeiger, der Bekanntmacher, der Verkündiger.
71. naznanjevȃvka, f. die Anzeigerin, die Verkünderin.
72. neboznȃnstvọ, n. die Himmelskunde, Cig.
73. nepoznàn, -znána, adj. unbekannt, nk.; ungekannt, nk.
74. nepriznȃnje, n. die Nichtanerkennung, Cig., Jan.
75. neznàn, -znána, adj. 1) unbekannt; neznana bolezen, die Fallsucht, Rib.- M.; — 2) neznano, ungewöhnlich, ungeheuer: neznano velik, neznano grd, Mur., Cig., Jan.
76. neznȃnəc, -nca, m. der Unbekannte.
77. neznánica, f. die Unbekannte (in einer Gleichung), Cig. (T.).
78. neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
79. neznȃnka, f. die Unbekannte; die Unbekannte in einer Gleichung ( math.), Cel. (Ar.).
80. neznanljìv, -íva, adj. = neznaten, unbedeutend: neznanljivo manjši, Jurč.
81. neznánost, f. die Unbekanntheit.
82. neznȃnski, adj. ungewöhnlich, unerhört, C.; neznansko velik, Št.; — schrecklich, grässlich, Cig., Jan.; po noči na širokem polju je bil sam s takim ne malo neznanskim človekom, Jurč.
83. neznȃnstvən, -stvəna, adj. unwissenschaftlich, Cig. (T.), nk.
84. občeznàn, -znána, adj. allgemein bekannt, notorisch, nk.
85. obrazoznȃnski, adj. physiognomisch, Cig., Jan.
86. obrazoznȃnstvọ, n. die Physiognomik, Cig., Jan.
87. obznanílọ, n. = oznanilo, die Verlautbarung, Z.
88. obznániti, -znȃnim, vb. pf. = oznaniti, verlautbaren, M., Z.
89. obznánjati, -am, vb. impf. ad obznaniti, Z.
90. obznanjénje, n. = oznanjenje, die Verkündigung, kajk.- Valj. (Rad).
91. odgojeznȃnstvọ, n. die Pädagogik, UčT.
92. oneznániti, -znȃnim, vb. pf. unkenntlich machen, entstellen, Cig. (T.).
93. oznaníłən, -łna, adj. die Bekanntmachung betreffend, Z.; oznanı̑łna knjižica, das Verkündbuch, Z.
94. oznanı̑łnica, f. das kirchliche Verkündbuch, C.
95. oznanı̑łnik, m. das Intelligenzblatt, Cig.
96. oznanílọ, n. die Verkündigung, die Kundmachung; — die Botschaft; veselo, žalostno o.
97. oznanı̑tba, f. = oznanilo, C.
98. oznanı̑təv, -tva, f. die Verkündigung.
99. oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
100. oznánjati, -am, vb. impf. ad oznaniti; 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, prvič pred mašo zvoniti, Tolm.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani