znamenit (15)

1. znamenı̑t, adj. ausgezeichnet, hervorragend, wichtig, bedeutend, Mur., Cig., Jan., C., nk.; erheblich, namhaft, Cig., C., nk.
2. znamenítən, -tna, adj. = znamenit, Cig., Jan.
3. znamenítnost, f. = znamenitost, Cig.
4. znamenı̑tost, f. die Bedeutsamkeit, die Wichtigkeit, die Merkwürdigkeit, Cig., Jan., C., nk.; znamenitosti, die Merkwürdigkeiten, nk.
5. neznamenı̑t, adj. unansehnlich, Cig.
6. oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
7. poznameníti, -ím, vb. pf. bezeichnen, kenntlich machen, Mur., Nov.- C.
8. poznamenítiti se, -ı̑tim se, vb. pf. wichtig o. bedeutend werden, nk.
9. preznamenı̑t, adj. zu bedeutend; — von überaus großer Bedeutung, hochansehnlich, Cig.
10. čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
11. impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
12. oznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oznameniti, (-novati) Cig. (T.).
13. oznámiti, -znȃmim, vb. pf. = oznameniti, bezeichnen, Cig.; kennzeichnen, Jan.; — definieren, Cig.
14. poznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poznameniti; bezeichnen, kenntlich machen, (-menov-) Mur., Trst. (Let.).
15. 2. səsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) zertrümmern: sesuje (sosuje) vse steklo po oknih, Levst. (Zb. sp.); — 2) s. se, in Schutt zusammenstürzen, Cig., Jan.; izmej mnogih razvalin je znamenit Kozjak, kolikor se ga še ni sesulo, Jurč.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani