zmoten (4)

1. zmǫ́tən, -tna, adj. 1) irrig, Irr-: zmotni pot, der Weg des Irrthums, Krelj; zmotno misleč, in der irrigen Meinung, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwirrt, M., ogr.- C.; — 3) fallibel, Cig.
2. zmǫ́tenəc, -nca, m., Cig., DZ., pogl. zmočenec.
3. zmǫ́tenost, f., Cig., DZ., pogl. zmočenost.
4. nezmǫ́tən, -tna, adj. = nezmotljiv, LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani