zmet (80)

1. 1. zmèt, -mę́ta, m. kar se zmeče: die Collecte (bei Hochzeiten), Kor.- Jarn. (Rok.).
2. 2. zmèt, -méta, m. strupeni z. = strupena kača, Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.); — prim. zmije (?).
3. zmę̑t, -ı̑, f. die elastische Feder, die Springfeder, Cig., Jan., C., Rib.- M., Mik., DZ., nk., Polj.; ura na zmeti ("zmedi", Spiralfedern) bije, Ravn.- C.; zavita z., die Spiralfeder, Vrt.; tehtnica na z., die Federwage, DZ.; — prim. vzmet f.
4. zmę̑ta, f. 1) die Verwirrung: nikder na svetu nema tolike zmete in take zmesi, kakršna je v slovanskem bajeslovju, Levst. ( LjZv.); ( nav. zmeda); — 2) die Verirrung, der Fehler, Gor.- DSv.
5. 1. zmẹ́tanje, n. das Herabfegen, ogr.- Valj. (Rad).
6. 2. zmẹ́tanje, n. das Zusammenfegen.
7. zmetánki, m. pl. = cmoki iz pšenične moke, KrGora.
8. 1. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad 1. zmesti; herabfegen, wegkehren: prah z. s polic.
9. 2. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad 2. zmesti; zusammenfegen; smeti na kupe z.
10. 3. zmę́tati, -am, vb. impf. ad 3. zmesti, verwirren, Cig.
11. 4. zmétati, zmę́čem, I. vb. pf. das Herabwerfen, Wegwerfen, Hinwerfen beendigen: vse seno smo z voza zmetali; kamenje s travnikov na cesto z.; oblačila s sebe z., Cig.; — II. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad 4. zmétati, (zmečem) I., Dol.- Levst. (Zb. sp.).
12. 5. zmétati, zmę́čem, I. vb. pf. zusammenwerfen; vse na en kup z.; vse je zmetano, es liegt alles über einem Haufen, Cig.; — II. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad 5. zmetati (-mečem) I.; zusammenwerfen, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
13. 6. zmétati, -mę́čem, I. vb. pf. in die Höhe werfen, Cig.; — II. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem vb. impf. ad 6. zmetati (-mečem) I.; — ( nam. vzm-).
14. zmetávati, -am, vb. impf. ad 4., 5., 6. zmetati (-mečem) I.; herab-, hinwerfen; — zusammenwerfen; — hinaufwerfen.
15. zmę̑tək, -tka, m. die Butter, Cig., C.
16. zmę̑tenəc, -nca, m. 1) der Irrkopf, Cig.; — 2) die Butter, (-denec), Cig.
17. zmeteníca, f. die Rührmilch, Guts., Jarn.
18. zmetenína, f. der Wirrwarr, Cig.
19. zmę̑tenka, f. ein verwirrtes Weib, Valj. (Rad).
20. zmę̑tenost, f. die Verwirrtheit, die Confusion, Cig. (T.); — die Verrücktheit, Jan., Cig. (T.).
21. zmetežíti, -ím, vb. pf. trüben: vodo z., Cig.
22. zmę́ti, zmánem, vb. pf. zerreiben, zermalmen; zmeta opeka, das Ziegelmehl, Cig.; zmeta slama, das Ruttstroh, Cig.
23. 1. zmetíca, f. 1) dem. zmet f., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Schlange: strupena z. (v zagovoru), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
24. 2. zmę̑tica, f. die Wirrnis: zmetice, Wirren, kajk.- Valj. (Rad).
25. 1. zmę̑tki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Guts., Mur., Mik., Valj. (Rad), Savinska dol., vzhŠt.
26. 2. zmę̑tki, m. pl. das Abgekehrte, die Überkehr ( z. B. beim gedroschenen Getreide), Cig.
27. zmę̑tnica, f. das Federhaus ( z. B. in den Uhren), Cig.; — ( nam. vzm-).
28. zmę̑tnja, f. = zmotnja, kajk.- Valj. (Rad).
29. zmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad 4., 5., 6. zmetati (zmečem) I., Cig.
30. izmèt, -mę́ta, m. das Ausgeworfene, der Auswurf ( z. B. einer Mine), Cig.; — das Verworfene, der Abschaum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
31. izmẹtálọ, n. = iztrebilo, das Ausführungsorgan ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
32. izmetanína, f. das Strandgut, Jan.
33. izmẹ́tanje, n. 1) das Hinauskehren; — 2) das Auskehren, das Ausfegen.
34. 1. izmétati, -mę́čem, I. vb. pf. 1) das Herauswerfen beenden; i. kamenje iz jame; veliko krvi iz sebe i.; — i. zobe, ausbrechen, die letzten Lamm- oder Füllenzähne verlieren (o ovcah in konjih), Cig.; — 2) i. se, in die Kolben schießen: sirek se je izmetal, Vrsno- Erj. (Torb.); — II. izmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izvreči, izmetati I., 1) auswerfen, Cig., Mik.; ausschließen: izmetajoč vzrok, ein Ausschließungsgrund, Levst. (Pril.); — 2) i. se, Aehren ansetzen: ječmen se je izmetal, Dalm.; — tvor se izmeče, bildet sich, Z.; — žužki se izmečejo, kriechen aus, Vrt.
35. 2. izmẹ́tati, * -am, vb. impf. ad izmesti; herausfegen, ausfegen.
36. izmetávati, -am, vb. impf. ad izvreči, izmetati I.; 1) herauswerfen; (werfend) ausladen; vrage i., die Teufel austreiben, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zobe i., daran sein, die Lamm- oder Füllenzähne zu verlieren, ausbrechen (o ovcah in konjih), Cig.; — 3) i. se, in Aehren schießen, Aehren ansetzen; pšenica se izmetava, vzhŠt.- C.; — tvor se izmetava, bildet sich, Z.; — 4) i. se po kom, jemandem nachgerathen, Ravn.
37. 1. izmẹ̑tək, -tka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf, der Ausschuss, Cig., Jan., nk.; — izmetki, die Excremente, Vrt.; die Auswurfstoffe, DZkr.
38. 2. izmẹ̑tək, -tka, m. das Auskehricht, der Mist, C., Valj. (Rad).
39. izmę́ti, -mánem, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; i. se, infolge des Schüttelns und Reibens herausfallen, sich ausrühren (o žitu), Cig.; — 2) das Reiben beenden; i. proso: austreten, Cig., M., Kr.
40. izmetína, f. = 2. izmetek, das Kehricht, Z.
41. izmetljaj, m. das Geschwür, Z., Notr.
42. izmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvreči, auswerfen; ausschießen, ausmerzen, Cig.
43. pozmétati, -mę́čem, vb. pf. nacheinander herabwerfen.
44. razmèt, -mę́ta, m. 1) die Zerstreuung ( phys.), Cig. (T.); r. svetlobe, Sen. (Fiz.), Žnid.; — 2) der Schutt, Mur., Cig.
45. razmẹtáłən, -łna, adj. Zerstreuungs-, Jan. (H.).
46. razmẹtalíšče, n. der Zerstreuungspunkt, Žnid.
47. 1. razmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad razmesti; auseinanderfegen.
48. 2. razmétati, -mę́čem, I. vb. pf. auseinanderwerfen; durcheinanderwerfen, zerwerfen; vso obleko r. po sobi; — zerstreuen; — vergeuden; vse imetje r.; — II. razmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad razmétati; auseinanderwerfen; Razmeta, razgraja, Vse tare pod pest, Vod. (Pes.).
49. razmetávati, -am, vb. impf. = 2. razmetati II., auseinanderwerfen.
50. razmẹ́tavəc, -vca, m. der Vorschneider bei einem Hochzeitsschmause (šaljivo), Svet. (Rok.).
51. razmę́tən, -tna, adj. Zerstreuungs-, Cig. (T.).
52. razmę́ti, -mánem, vb. pf. zerreiben.
53. razmetína, f. = razvalina, die Ruine, C.
54. razmetíšče, n. = razmetališče, Jan. (H.).
55. razmę̑tnica, f. leča r., die Zerstreuungslinse, Žnid.
56. razmę̑tnik, m. = zapravljivec, Jan. (H.); — hs.
57. vzmèt, -mę́ta, m. 1) die Projection ( math.), h. t.- Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid.; — 2) der Ruck nach aufwärts, Telov.
58. vzmę̑t, -ı̑, f. 1) die Springfeder, Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) = ulje s črnim vršičem, das Aas, der Abscess, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. zmet, f.
59. vzmẹ́tanje, n. nauk o vzmetanju, die Projectionslehre, Cig. (T.).
60. vzmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. projicieren ( math.), Cig. (T.).
61. vzmetávati, -am, vb. impf. emporwerfen, Vrt.
62. vzmę́tən, -tna, adj. 1) Projections-: vzmę̑tna ravnina, die Projectionsebene ( math.), Cig. (T.); — 2) Springfeder-, Jan. (H.).
63. vzmę̑tnica, f. das Federhaus ( mech.), Cig. (T.).
64. izpı̑rək, -rka, m. 1) das Ausgewaschene: železni izpirki, aus den Eisenschlacken ausgewaschenes Eisen, das Kleineisen, Cig.; — 2) izpirki, = zmetki, die Rührmilch, Savinska dol.
65. iztę̑pki, m. pl. die Buttermilch, = izmetki, C.; pogl. stepki.
66. izvrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvreči = izmetati I., Cig., Jan.
67. lę́ča, f. 1) die Linse; prava l., die Linse (ervum lens); — turška l., der Blasenstrauch (colutea arborescens), Tuš. (R.); — divja l., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), M., C.; tudi: die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch; — vodna l., die Wasserlinse (lemna), Tuš. (B.); = žabja l., C.; — 2) die Linse im Ohr, Erj. (Som.); — 3) die Augenlinse, C.; (steklena) l., die Glaslinse ( phys.), Cig. (T.); kristalna l., die Krystallinse, Sen. (Fiz.); razmetna l., die Zerstreuungslinse, zbiralna l., die Sammellinse, Sen. (Fiz.); l. razmetnica, zbiralka, Cig. (T.); izbočena l., die Convexlinse, jamasta l., die Concavlinse, Sen. (Fiz.); l. priočnica, die Ocularlinse, l. predmetnica, die Objectivlinse, Cig. (T.).
68. pínjen, adj. pı̑njeno mleko = zmetki, die Rührmilch, die Buttermilch, Cig., Jan., Kr., Št.; ("ker se glagol "pinjiti" ne rabi, stoji menda nam. pinjən", Levst. [Rok.]).
69. projēkcija, f. vzmet, die Projection ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); p. iz središča (srede), die Centralprojection, paralelna, piramidalna p., die Parallel-, Pyramidalprojection, Cig. (T.).
70. razbŕkati, -bȓkam, vb. pf. = brkaje razmetati: aufstören, Cig.; zerstreuen, verschleudern, Z.
71. razmę́vati, -am, vb. impf. ad razmeti, Jan. (H.).
72. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
73. vzvrẹ́či, vzvȓžem, vb. pf. projicieren, Cig. (T.); — prim. vzmetati.
74. zavojı̑t, adj. schraubenförmig, schneckenförmig gewunden, Cig. (T.); zavojita črta, die Schraubenlinie, zavojita vzmet, die Schraubenfeder, zavojito kretanje, die Schraubenbewegung, Cig. (T.); — hs.
75. 2. zmę̑d, -ı̑, f., Ravn., pogl. zmet f.
76. zmę̑da, f. 1) die Verwirrung; — 2) ein confuser Mensch; on je prava z.; — nam. zmeta.
77. zmę̑dki, m. pl., Guts., Cig., Jan., pogl. 1. zmetki
78. 2. zmésti, zmétem, vb. pf. zusammenfegen, zusammenkehren; smeti na kup z.; žito z metlo na kup zmetejo, Ravn. (Abc.).
79. 3. zmę́sti, zmę́tem, ( nav. zmę́dem), vb. pf. 1) den Rahm zu Butter rühren, abbuttern, Mur., Cig.; — 2) verwirren; zmę̑ten, ( nav. zmę̑den), verwirrt, verworren; zmetena preja, zmetene niti, Cig.; — z. kupčijo, den Handel verderben, Gor.- DSv.; z. račun, einen Strich durch die Rechnung machen, Cig.; — verwirren, aus der Fassung bringen, irre machen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); to ga je nekoliko zmelo, Erj. (Izb. sp.); z. se, irren: zmeli so se v računu, Gor.; — 3) hintergehen, überlisten, Vas Krn- Erj. (Torb.).
80. zrcálọ, n. 1) der Spiegel, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih); ravno, izbočeno, jamasto z., ebener Spiegel, Convex-, Concavspiegel, Sen. (Fiz.); razmetno z., der Zerstreuungsspiegel, Sen. (Fiz.); užigalno z., der Zündspiegel, DZ.; — 2) zŕcalọ = zrkalo, zrklo, die Pupille, Levst. (Rok.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani