zmeriti (10)

1. izmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. ausmessen; i. dolgost in širokost; posodo i.; i. kaj na sežnje, abklaftern, Cig.; na stopinje i., abschreiten, Cig.; i. na oko, nach dem Augenmaß abmessen; i. cesto, traçieren, Cig.; i. kraj, eine Gegend aufnehmen, Cig. (T.).
2. razmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. abmessen, ausmessen; gozde r. in razdeliti, Jurč.; r. davke, die Steuern bemessen, DZ.
3. debelọ̑st, f. die Dicke; d. in dolgost izmeriti; — die Dickheit; — die Feistigkeit, die Dickleibigkeit; — die grobe Beschaffenheit, die Gröbe, Cig., Jan.
4. izȃmati, -am, vb. pf. z amo izmeriti, Cig.
5. izmę́rjati, -am, vb. impf. ad izmeriti; ausmessen, vermessen.
6. lindína, f. das Niveau, (iz bolg.) Cig.; lindino močvirja meriti, močvirje na lindino izmeriti, die Sümpfe nivellieren, Levst. (Močv.).
7. razmę́rjati, -am, vb. impf. ad razmeriti, Cig., M.
8. razmerjávati, -am, vb. impf. ad razmeriti, Levst. (Cest.).
9. triǫ̑gəłnik, m. das Dreieck, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; na triogelnike izmeriti, triangulieren, Cig. (T.).
10. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani