zlo (401-419)

401. vŕstən, -tna, adj. 1) Reihen-: vȓstni števnik, die Ordnungszahl, Jan. (H.); — 2) specifisch, Cig.; vrstni razloček ali beleg, specifischer Unterschied, Cig. (T.); — 3) tüchtig, vortrefflich, Jan., SlN., BlKr.- Navr. (Let.); — 4) gleichalterig, Cig.; — ( großjährig, M., C., Z.).
402. vzę́ti, vzámem, vb. pf. 1) nehmen; pod streho v. koga, jemandem Obdach geben; za ženo, za moža v., heiraten; v. se, sich ehelich verbinden, heiraten; za svojega otroka v., an Kindes statt nehmen; v vojake v., assentieren; s seboj v., mitnehmen; v roke, v delo v., in Angriff nehmen; v misel v., erwähnen, berühren; v. si v um, sich vornehmen, beschließen, Cig.; v. si k srcu, sich zu Gemüthe führen; v. na znanje, zur Kenntnis nehmen; na se v., auf sich nehmen, übernehmen; volitev na se v. (= sprejeti), die Wahl annehmen, Levst. (Nauk); za zlo v., verargen; za ljubo v., vorlieb nehmen; v. slovo, Abschied nehmen; konec v., zugrunde gehen; — mitnehmen, angreifen, abzehren: bolezen ga je zelo vzela; — wegnehmen; po sili v., rauben; glavo v. komu, jemanden enthaupten; — einnehmen, erobern; v. mesto, trdnjavo; — v. se, plötzlich erscheinen: odkod si se vzel? Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), jvzhŠt.; — 2) annehmen, voraussetzen, den Fall setzen; vzemimo, da ...! — 3) = dobiti, Dict.; kdor (kir) prosi, ta vzame, Trub.
403. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
404. zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — ( fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; ( prim. zadejati).
405. zaíti, zaídem, ( zájti, zájdem), vb. pf. 1) untergehen; solnce je zašlo; — 2) irre gehen, abirren; otroci so zašli v gozdu; z. s pravega pota; lepa beseda ne zaide = ein gutes Wort findet eine gute Statt, Cig.; nobena prošnja ne zaide, es bleibt keine Bitte unerhört, Cig.; molitev zaide (ist fruchtlos), Ravn.- C.; z. od svoje stvari, vom Gegenstande abschweifen, Levst. (Nauk); — gerathen; z. med razbojnike; v vse ude mi je zašlo, es liegt mir in allen Gliedern, Cig.; — 3) treffen, finden: da ga živega zaidemo, ogr.- C.; zašlo me je = zadelo, zalezlo me je, Fr.- C.; — 4) še zajde, es geht noch an, M., C.; = še se zajde, Cig., Dalm., jvzhŠt.; še bi se zašlo, Kast.; (menda nam. izajde = izide); — Vam zvedet' se zajde (kommt zu?), Kaj blazega 'mam, Vod. (Pes.).
406. zatę́gniti, -nem, vb. pf. 1) durch Ziehen schließen, zuziehen, zuschnüren; zanko, vozel z., Mur., Cig., Hal.- C.; zagrinjalo z., einen Vorhang zuziehen, Cig.; — 2) durch Ziehen aus der richtigen Lage bringen, verziehen, verdehnen; usta z.; klobuk z.; den Hut verschieben, Cig.; zategnjen, verzerrt, Cig., Cig. (T.); — malo drugače z., ein wenig ändern, die Sache ein wenig anders darstellen, Jurč.; — 3) dehnen: glas, zlog z., einen Laut, eine Silbe dehnen, Cig., Jan., Cig. (T.), Vod.- Cv.; zategnjen samoglasnik, C.; — 4) einbringen, (Versäumtes) nachholen, C.; — 5) dunkel werden ( v. der Farbe): barve zategnejo, C.
407. zaznámenjati, -am, vb. pf. 1) mit einem Zeichen versehen, bezeichnen, Cv.; (-mnjati), Mur., Cig., Jan.; s križcem mejo z., s črkami, številkami kaj z., Cig., Jan.; z. se, sich bezeichnen, (-mnjati) Burg.; — 2) verzeichnen, aufzeichnen, notieren, (-mnjati) Cig., Jan.; vsaka letnica je razločno z drugo tinto zaznamenjana, Let.
408. zdrúžnost, f. die Cohärenz, Cig.; z. pomisli, die Ideenassociaton (als Fähigkeit der Ideen, vergesellt zu werden), Cig. (T.); — med sabo so v združnosti, sie bilden einen Concretalstatus, DZ.; — die Geselligkeit: tako je zopet združnost in zloščina prišla v mesto, Jurč.
409. (zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.- Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.- M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
410. zidȃvən, -vna, adj. zum Bauen gehörig, Bau-: zidavni zlog, der Baustil, Cig. (T.); zidavni kamen, der Baustein, Cig.; zidavna opeka, der Mauerziegel, Jan.
411. 1. zlȃgati, -am, vb. impf. ad 1. zložiti; 1) zusammenlegen; zusammenpacken; blago z.; drva z., Holz schichten; oprano perilo z. v omaro; z. črke = staviti črke, Lettern setzen, Cig. (T.); — pesmi z., Lieder dichten; — 2) z. se, zusammenpassen, zusammenstimmen, harmonieren, Cig., Jan., C.; to se ne zlaga, das lässt sich nicht vereinigen, Cig.; — z. se s kom, sich mit jemandem gut vertragen, Cig.; — z. se s kom v kaki reči, mit jemandem in einer Sache übereinstimmen, Cig., nk.
412. 2. zlȃgati, -am, vb. impf. ad 2. zložiti; abladen: drva, seno z. z voza.
413. zlȃt, m. das Goldstück, der Ducaten, Mur., Jan., Pohl. (Km.); tolarji, zlatje, Trub.; Zlodej (zlodi) naj vzame ("zeme") turske gradi, Vse turske gradi, žolte zlati! Npes.-Vraz.
414. zlẹ̀, adv. = zlo, slabo, hudo, ogr.- C.
415. zlẹ́g, m. das Übel, Cig., Jan., Trub., Krelj i. dr.; napačno iz gen. zlega ( nom. zlo).
416. zmŕzəł, -zla, adj. 1) gefroren, erfroren; zmrzla zemlja, C.; zmrzlo jabolko, Pohl. (Km.); zmrzla mladika, Pirc; zmrzle prste si ugreti, Zv.; — 2) kalt ( fig.), C.; z. kristjan, C.; zmrzla duša, Jsvkr.; — zmrzlo se proti komu držati, jemandem kalt begegnen, Dict.; — 3) leicht frierend, für Kälte empfindlich, Cig., Gor.; z. človek, ein Fröstler, Cig.
417. zmrzlína, f. 1) der Frost, Mur., Jan.; frostiges Wetter, Cig.; — 2) etwas Gefrorenes, C.; = zmrzlo grudje, C.; — 3) die Frostbeule, C., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
418. žę́slọ, n., Jan., pogl. žezlo.
419. žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. žnjek.

   1 101 201 301 401

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani