Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

zlo (120-219)

  1. enozlǫ́žnost, f. die Einsilbigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  2. izlǫ̑č, m. = razred (Classe), (zloč) ogr.- Valj. (Rad).
  3. izlǫ́čati, -am, vb. impf. ad izločiti; ausscheiden, nk.; i. iz sebe, absondern, DZ.; i. se, sich ausscheiden, nk.; iz bakrenice izloča se modra galica v lepih kristalih, Erj. (Min.).
  4. izlǫ̑čba, f. die Ausscheidung, Cig.; — die Ausnahme, Cig.
  5. izlọ̑čək, -čka, m. das Abgesonderte, Cig. (T.); — kleiner Abschnitt im Buche, (zloček) Valj. (Rad); — der Vorbehalt, Cig.
  6. izlǫ́čən, -čna, adj. ausschließlich, Jan., Zv.
  7. izlǫ́čenje, n. die Ausscheidung, Cig.; — der Bann, Cig.
  8. izločevȃnje, n. die Absonderung (i. pota, sline itd.), Cig. (T.).
  9. izločeváti, -ȗjem, vb. impf. = izločati; ausscheiden, absondern, Cig. (T.), nk.; — ausschließen, fern halten, Cig. (T.), Nov.- C.
  10. izločíłən, -łna, adj. = izločljiv, ausschließlich: izločilna pravica, DZ.
  11. izločílọ, n. 1) das Absonderungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Ausschließung, DZ.
  12. izločı̑təv, -tve, f. die Ausscheidung, die Ausschließung, Jan.
  13. izlǫ́čiti, -im, vb. pf. ausscheiden, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); absondern ( zool.), Cig. (T.), nk.; ausschließen, Cig., Jan., Cig. (T.); excommunicieren, ZgD.
  14. izločljìv, -íva, adj. ausschließlich, Cig. (T.), ZgD., DZ.
  15. izlòg, -lǫ́ga, m. die Geschichte ("historia"), Alas.
  16. 1. izlǫ́kati, * -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.
  17. 2. izlǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, Mur.
  18. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
  19. izlòm, * -lóma, m. der Ausbruch, das Ausbrechen, Z.
  20. izlǫ̑mək, -mka, m. der Ausbruch, Z.
  21. izlómiti, -lómim, vb. pf. durch Brechen herausbringen, ausbrechen, Cig.
  22. izlózən, -zna, adj. kar je iz loze, aus dem Haine, Štrek.
  23. izlǫ̑žba, f. = razstava, die Ausstellung, Jan., nk.; — hs.
  24. izložı̑telj, m. der Aussteller, Nov.- C., nk.
  25. izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
  26. izložníca, f. die Ausstellerin, Jan. (H.).
  27. izložník, m. der Aussteller, Jan. (H.), C.
  28. kozlobrȃdəc, -dca, m. ein Mann mit einem Bocksbart, C.
  29. kozlǫ́v, adj. Bocks-: kozlova brada, kozlovo meso.
  30. kozlǫ́vina, ** f. das Fleisch oder Fell vom Ziegenbock, Cig., Jan., jvzhŠt.
  31. kozlǫ́vski, adj. Bocks-, Mur., Cig., Jan.; hudič v kozlovski koži, LjZv.
  32. kratkozlǫ̑žən, -žna, adj. kurzsilbig, Cig., Jan.
  33. mnogozlǫ́žen, -žna, adj. vielsilbig, mehrsilbig, Cig., Jan.
  34. mnogozlǫ̑žnica, f. (beseda) mnogozložnica, ein mehrsilbiges Wort, das Polysyllabum, Cig.
  35. mnogozlǫ́žnost, f. die Vielsilbigkeit, Jan. (H.).
  36. mrzlóba, f. = mrzlota, der Kaltsinn, Mur., Cig.
  37. mrzlóbən, -bna, adj. kältlich, Cig.; — kaltsinnig, Mur., Cig.
  38. mrzlóbnost, f. die Kaltsinnigkeit, Mur.
  39. mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
  40. mrzlodȗšje, n. der Kaltsinn: m. v občej stvari, Levst. (Zb. sp.).
  41. mrzlosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Mur., Cig., nk.
  42. mrzlosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Mur., Cig., nk.
  43. mŕzlost, f. die Kälte; — die Kaltsinnigkeit, Cig.
  44. mrzlóta, f. 1) die Kälte; m. vode; deset stopinj (gradov) mrzlote; — 2) die Kälte ( fig.), die Lauigkeit, Cig., Jan.
  45. mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.
  46. mrzlótnost, f. die Kältlichkeit.
  47. nazlob, m. der Groll, Mur., Mik.; — der Hass, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  48. nazlǫ̑ba, f. 1) = nazlob, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Drohung, Fr.- C.; — tudi: názloba, Valj. (Rad).
  49. názlobən, -bna, adj. boshaft, feindselig: n. komu, ogr.- C.
  50. nazlobíti, -ím, vb. pf. im Grimme etwas Arges androhen, C.; — n. se komu, jemanden bedrohen, Fr.- C.
  51. názlobnik, m. der Widersacher, der Feind, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  52. názlobnost, f. die Bosheit, die Feindseligkeit, ogr.- C.
  53. nazlobovȃnje, n. das Hassen, Valj. (Rad).
  54. nazlobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) hassen, kajk.- C.; — 2) zum Zorn reizen, ogr.- C.
  55. nazlǫ̑bščina, f. die Bosheit, ogr.- C.
  56. nerazlǫ́čən, -čna, adj. 1) unzertrennlich, untrennbar, Cig., M.; — 2) undeutlich, unklar; nerazločno govoriti.
  57. nerazločljìv, -íva, adj. = nerazločen 1), Cig., Jan.
  58. nerazlǫ́čnost, f. 1) die Untrennbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Undeutlichkeit.
  59. nerazlómən, -mna, adj. = nezlomen, Jan. (H.).
  60. nerazlǫ́žən, -žna, adj. 1) unzerlegbar, Jan. (H.); — 2) unerklärbar, Jan. (H.); — irrational, ( math.) Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  61. nerazložljìv, -íva, adj. = nerazložen 2), Cig.
  62. nezlǫ́ga, f. die Uneinigkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad), LjZv.; — prim. nesloga.
  63. nezlómən, -mna, adj. unzerbrechlich, Jan. (H.).
  64. nezlǫ́žən, -žna, adj. 1) uneinig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; — 2) unbequem, Cig., M.
  65. nezlǫ́žnost, f. 1) die Uneinigkeit, Meg., Dict., Mur., Cig.; n. delati, Dict.; — 2) die Unbequemlichkeit, Cig.
  66. obrazlǫ̑žba, f. die Begründung, die Motivierung, Cig. (T.), DZ.
  67. obrazložíti, -ím, vb. pf. begründen, motivieren, Cig. (T.), DZ.; obrazloženo mnenje, ein motiviertes Gutachten, DZ.
  68. odvozlováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvozlati, entknoten, Cig.
  69. opółzlost, f. die Schlüpfrigkeit, die schlüpfrige Glätte, Cig., Jan., C.
  70. ozlobíti, -ím, vb. pf. erbittern, Mur.
  71. ozloglásiti, -glȃsim, vb. pf. in Verruf bringen, Alas., Cig. (T.), C.
  72. ozlovàt, -áta, adj. voll Knoten, verwickelt, C.
  73. ozlovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozlovoljiti, Jan. (H.).
  74. ozlovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine üble Gemüthsstimmung versetzen, Cig. (T.), Zv., LjZv.; — hs.
  75. peterozlǫ́žən, -žna, adj. fünfsilbig, Jan., nk.
  76. pozlóbən, -bna, adj. = zloben, C.
  77. prezlọ̑, adv. zu sehr, allzusehr, allzuarg, Jan., C., nk.
  78. razlǫ̑č, m. = razloček, ogr.- C.
  79. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
  80. razlǫ̑čba, f. die Absonderung, Cig.
  81. razlǫ̑čək, -čka, m. der Unterschied; — z razločkom povedati = razločno p., deutlich sagen, Svet. (Rok.).
  82. razlǫ́čən, -čna, adj. 1) scheidbar, trennbar, Jan. (H.); — 2) unterscheidbar: deutlich; razločno govorjenje; razločno povedati, govoriti, učiti; — 3) = različen, ogr.; — 4) = odločilen, entscheidend, Cig.; — 5) razločno, einzeln, Krelj.
  83. razločeník, m. der Ketzer, Krelj.
  84. razlǫ́čenje, n. 1) die Trennung, (razločenjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Unterscheidung, kajk.- Valj. (Rad).
  85. razločeváłən, -łna, adj. unterscheidend, Jan. (H.).
  86. razločevȃnje, n. das Trennen; — das Unterscheiden.
  87. razločeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razločiti.
  88. razločíłən, -łna, adj. unterscheidend, Unterscheidungs-, nk.; razločı̑łnọ znamenje, DZ.
  89. razločílọ, n. das Unterscheidungszeichen, Cig., DZ.
  90. razločı̑təv, -tve, f. die Trennung, die Scheidung, Jan., nk.; — die Unterscheidung, Jan., nk.
  91. razlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) trennen, scheiden, absondern; (drugi me čejo) z ljubim razločiti, Npes.-K.; — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — r. se, scheiden, auseinandergehen, Cig.; po tem pomenku sta se poslovila in razločila, LjZv.; — r. se z detetom, entbunden werden, Cig.; — 2) unterscheiden; modro od zelenega r.; erkennen: v temi nisem mogel razločiti, kdo je bil; — 3) entscheiden, Cig. (T.); boj r., Npes.- Cig.; v imenu vsega naroda r. kaj, Vod. (Izb. sp.).
  92. razločljìv, adj. 1) = razločen 1), zertrennbar, Jan. (H.); — 2) = razločen 2), unterscheidbar, Cig.
  93. razločník, m. der Schiedsrichter, Dict., Hip. (Orb.), C.
  94. razlǫ́čnost, f. 1) die Deutlichkeit; — 2) die Verschiedenheit, Cig.
  95. razlòg, -lǫ́ga, m. der Grund, Cig., Jan., nk.; rázlog, Valj. (Rad); z razlogom, brez razloga, mit, ohne Grund, LjZv.; — stsl.
  96. razlǫ̑ga, f. die Auslage, der Auslagekasten, Jan. (H.).
  97. razlòk, -lǫ́ka, m. 1) der Unterschied, Ravn.- Cig.; — 2) die Unterscheidung: brez rázloka, ohne Verstand, Dol.- Mik.; — 3) die Entscheidung, DZ.
  98. razlǫ̑ka, f. 1) die Trennung, C.; — 2) die Unterscheidung, C., kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Entscheidung, Cig. (T.), DZ.
  99. razlòm, -lǫ́ma, m. das Entzweibrechen, der Bruch, Cig.
  100. razlomástiti, -ȃstim, vb. pf. mit Ungestüm zerbrechen, zersprengen, Cig.

   1 20 120 220 320  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA