zlo (101-200)

101. zložéljən, -ljna, adj. argwillig, Cig.
102. 1. zlǫ́žən, -žna, adj. 1) einträchtig, einmüthig, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; ( prim. zloga 3)); — 2) Silben-: zlǫ̑žna mera, Vod. (Izb. sp.); — 3) zložni del, der Bestandtheil, das Element, Vrtov. (Km. k.).
103. 2. zlǫ́žən, -žna, adj. 1) sanft abgedacht, Cig.; (zlóžən) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); z. svet, Rut. (Zg. Tolm.); z. pot, ein nicht steiler Weg, C., Z.; zložno se dviguje gorovje, LjZv.; — 2) bequem, gemächlich, Cig., Jan., nk.; zložno živeti, C., Svet. (Rok.).
104. zloženína, f. etwas Zusammengelegtes; ein Zusammensetzungsstück ( min.), Cig. (T.).
105. zložę́nka, f. ein zusammengesetztes Wort, Jan. (H.).
106. 1. zložíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenlegen; obleko z. v omaro; kramo z. v krošnjo, Cig.; schichten: drva z. na sežnje, das Holz aufklaftern, Cig.; — z. zemljišča, Grundstücke commassieren, Jan.; — zusammensteuern: z. denar za kak namen; — construieren: z. kaj iz koscev; Bog je telo zložil, Jap.- C.; (eine Schrift für den Druck) setzen, Cig. (T.); — zusammensetzen: zložen iz 10 delov; zložena beseda, ein zusammengesetztes Wort, Cig., nk.; zložen rek, ein zusammengesetzter Satz, Cig. (T.); zložen, mehrnamig ( math.), Cig. (T.); — verfassen: pesem z.; — componieren: napev pesmi z.; — 2) zusammenfalten: pismo, ruto z.; — 3) in Einklang bringen, einverständigen, Cig.; — z. se, übereinkommen, Boh.
107. 2. zložíti, -ím, vb. pf. abladen; drva zložiti in sod naložiti na voz.
108. 1. zlǫ́žnost, f. die Einträchtigkeit, das Einvernehmen, Meg., Mur., Cig., Jan., C., nk.
109. 2. zlǫ́žnost, f. 1) die geringe Abschüssigkeit ( prim. 2. zložen); — 2) die Bequemlichkeit, Cig., Jan., C., nk.; zložnosti in sladnosti tega sveta uživati, Jap.- C.
110. brezrazlǫ́žən, -žna, adj. unbegründet, SlN.
111. brezzlóbən, -bna, adj. arglos, Jan.
112. četverozlǫ́žən, -žna, adj. viersilbig, Cig.
113. deseterozlǫ́žən, -žna, adj. zehnsilbig, Cig.
114. devetozlǫ́žən, -žna, adj. neunsilbig, Cig., Jan.
115. dołgozlǫ́žən, -žna, adj. langsilbig, Cig.
116. dvozlòg, -zlǫ́ga, adj. = dvozložen, Cig., Jan.
117. dvozlǫ́žən, -žna, adj. zweisilbig, Cig., Jan., nk.
118. enozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
119. enozlǫ̑žnica, f. einsilbiges Wort, Cig.
120. enozlǫ́žnost, f. die Einsilbigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
121. izlǫ̑č, m. = razred (Classe), (zloč) ogr.- Valj. (Rad).
122. izlǫ́čati, -am, vb. impf. ad izločiti; ausscheiden, nk.; i. iz sebe, absondern, DZ.; i. se, sich ausscheiden, nk.; iz bakrenice izloča se modra galica v lepih kristalih, Erj. (Min.).
123. izlǫ̑čba, f. die Ausscheidung, Cig.; — die Ausnahme, Cig.
124. izlọ̑čək, -čka, m. das Abgesonderte, Cig. (T.); — kleiner Abschnitt im Buche, (zloček) Valj. (Rad); — der Vorbehalt, Cig.
125. izlǫ́čən, -čna, adj. ausschließlich, Jan., Zv.
126. izlǫ́čenje, n. die Ausscheidung, Cig.; — der Bann, Cig.
127. izločevȃnje, n. die Absonderung (i. pota, sline itd.), Cig. (T.).
128. izločeváti, -ȗjem, vb. impf. = izločati; ausscheiden, absondern, Cig. (T.), nk.; — ausschließen, fern halten, Cig. (T.), Nov.- C.
129. izločíłən, -łna, adj. = izločljiv, ausschließlich: izločilna pravica, DZ.
130. izločílọ, n. 1) das Absonderungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Ausschließung, DZ.
131. izločı̑təv, -tve, f. die Ausscheidung, die Ausschließung, Jan.
132. izlǫ́čiti, -im, vb. pf. ausscheiden, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); absondern ( zool.), Cig. (T.), nk.; ausschließen, Cig., Jan., Cig. (T.); excommunicieren, ZgD.
133. izločljìv, -íva, adj. ausschließlich, Cig. (T.), ZgD., DZ.
134. izlòg, -lǫ́ga, m. die Geschichte ("historia"), Alas.
135. 1. izlǫ́kati, * -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.
136. 2. izlǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, Mur.
137. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
138. izlòm, * -lóma, m. der Ausbruch, das Ausbrechen, Z.
139. izlǫ̑mək, -mka, m. der Ausbruch, Z.
140. izlómiti, -lómim, vb. pf. durch Brechen herausbringen, ausbrechen, Cig.
141. izlózən, -zna, adj. kar je iz loze, aus dem Haine, Štrek.
142. izlǫ̑žba, f. = razstava, die Ausstellung, Jan., nk.; — hs.
143. izložı̑telj, m. der Aussteller, Nov.- C., nk.
144. izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
145. izložníca, f. die Ausstellerin, Jan. (H.).
146. izložník, m. der Aussteller, Jan. (H.), C.
147. kozlobrȃdəc, -dca, m. ein Mann mit einem Bocksbart, C.
148. kozlǫ́v, adj. Bocks-: kozlova brada, kozlovo meso.
149. kozlǫ́vina, ** f. das Fleisch oder Fell vom Ziegenbock, Cig., Jan., jvzhŠt.
150. kozlǫ́vski, adj. Bocks-, Mur., Cig., Jan.; hudič v kozlovski koži, LjZv.
151. kratkozlǫ̑žən, -žna, adj. kurzsilbig, Cig., Jan.
152. mnogozlǫ́žen, -žna, adj. vielsilbig, mehrsilbig, Cig., Jan.
153. mnogozlǫ̑žnica, f. (beseda) mnogozložnica, ein mehrsilbiges Wort, das Polysyllabum, Cig.
154. mnogozlǫ́žnost, f. die Vielsilbigkeit, Jan. (H.).
155. mrzlóba, f. = mrzlota, der Kaltsinn, Mur., Cig.
156. mrzlóbən, -bna, adj. kältlich, Cig.; — kaltsinnig, Mur., Cig.
157. mrzlóbnost, f. die Kaltsinnigkeit, Mur.
158. mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
159. mrzlodȗšje, n. der Kaltsinn: m. v občej stvari, Levst. (Zb. sp.).
160. mrzlosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Mur., Cig., nk.
161. mrzlosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Mur., Cig., nk.
162. mŕzlost, f. die Kälte; — die Kaltsinnigkeit, Cig.
163. mrzlóta, f. 1) die Kälte; m. vode; deset stopinj (gradov) mrzlote; — 2) die Kälte ( fig.), die Lauigkeit, Cig., Jan.
164. mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.
165. mrzlótnost, f. die Kältlichkeit.
166. nazlob, m. der Groll, Mur., Mik.; — der Hass, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
167. nazlǫ̑ba, f. 1) = nazlob, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Drohung, Fr.- C.; — tudi: názloba, Valj. (Rad).
168. názlobən, -bna, adj. boshaft, feindselig: n. komu, ogr.- C.
169. nazlobíti, -ím, vb. pf. im Grimme etwas Arges androhen, C.; — n. se komu, jemanden bedrohen, Fr.- C.
170. názlobnik, m. der Widersacher, der Feind, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
171. názlobnost, f. die Bosheit, die Feindseligkeit, ogr.- C.
172. nazlobovȃnje, n. das Hassen, Valj. (Rad).
173. nazlobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) hassen, kajk.- C.; — 2) zum Zorn reizen, ogr.- C.
174. nazlǫ̑bščina, f. die Bosheit, ogr.- C.
175. nerazlǫ́čən, -čna, adj. 1) unzertrennlich, untrennbar, Cig., M.; — 2) undeutlich, unklar; nerazločno govoriti.
176. nerazločljìv, -íva, adj. = nerazločen 1), Cig., Jan.
177. nerazlǫ́čnost, f. 1) die Untrennbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Undeutlichkeit.
178. nerazlómən, -mna, adj. = nezlomen, Jan. (H.).
179. nerazlǫ́žən, -žna, adj. 1) unzerlegbar, Jan. (H.); — 2) unerklärbar, Jan. (H.); — irrational, ( math.) Cig. (T.), Cel. (Ar.).
180. nerazložljìv, -íva, adj. = nerazložen 2), Cig.
181. nezlǫ́ga, f. die Uneinigkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad), LjZv.; — prim. nesloga.
182. nezlómən, -mna, adj. unzerbrechlich, Jan. (H.).
183. nezlǫ́žən, -žna, adj. 1) uneinig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; — 2) unbequem, Cig., M.
184. nezlǫ́žnost, f. 1) die Uneinigkeit, Meg., Dict., Mur., Cig.; n. delati, Dict.; — 2) die Unbequemlichkeit, Cig.
185. obrazlǫ̑žba, f. die Begründung, die Motivierung, Cig. (T.), DZ.
186. obrazložíti, -ím, vb. pf. begründen, motivieren, Cig. (T.), DZ.; obrazloženo mnenje, ein motiviertes Gutachten, DZ.
187. odvozlováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvozlati, entknoten, Cig.
188. opółzlost, f. die Schlüpfrigkeit, die schlüpfrige Glätte, Cig., Jan., C.
189. ozlobíti, -ím, vb. pf. erbittern, Mur.
190. ozloglásiti, -glȃsim, vb. pf. in Verruf bringen, Alas., Cig. (T.), C.
191. ozlovàt, -áta, adj. voll Knoten, verwickelt, C.
192. ozlovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozlovoljiti, Jan. (H.).
193. ozlovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine üble Gemüthsstimmung versetzen, Cig. (T.), Zv., LjZv.; — hs.
194. peterozlǫ́žən, -žna, adj. fünfsilbig, Jan., nk.
195. pozlóbən, -bna, adj. = zloben, C.
196. prezlọ̑, adv. zu sehr, allzusehr, allzuarg, Jan., C., nk.
197. razlǫ̑č, m. = razloček, ogr.- C.
198. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
199. razlǫ̑čba, f. die Absonderung, Cig.
200. razlǫ̑čək, -čka, m. der Unterschied; — z razločkom povedati = razločno p., deutlich sagen, Svet. (Rok.).

   1 101 201 301 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani