zlato (134)

1. zlatọ̑, n. das Gold; suho, čisto z., gediegenes, reines Gold; prano z., das Waschgold, Erj. (Min.); predeno z., das Fadengold, Cig.
2. zlatobròv, -bróva, m. die Goldbrasse (chrysophris aurata), Cig., Erj. (Ž.).
3. zlatodẹ̀j, -dẹ́ja, m. = zlatodelec, Jan.
4. zlatodẹ̑łəc, -łca, m. der Goldmacher, der Alchemist, Cig., Jan.
5. zlatodẹ̑łstvọ, n. die Goldmacherkunst, Cig., Nov.
6. zlatoglàv, -gláva, m. der Asphodill, die Gilbwurz (asphodelus), Nov.- C.
7. zlatoglàv, -gláva, adj. goldköpfig, Jan.
8. zlatoglȃvəc, -vca, m. das Goldhähnchen (regulus flavicapillus), Z.
9. zlatogrìv, -gríva, adj. goldmähnig, Jan.
10. zlatogrı̑vəc, -vca, m. 1) = zlatogriv konj, C.; — 2) pl. zlatogrivci, die Schlange (ein Sternbild), Mik.
11. zlatoklèp, -klę́pa, m. der Goldschläger, Cig., Jan.; — polj.
12. zlatokljùn, -kljúna, adj. goldschnäbelig, Zora; zlatokljuna ptica, LjZv.
13. zlatokòp, -kópa, m. der Goldgräber, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), LjZv.
14. zlatokǫ̑pəc, -pca, m. = zlatokop, Bes.
15. zlatokrìł, -kríla, adj. goldbeflügelt, Jan., nk.
16. zlatokrilàt, -áta, adj. = zlatokril, Jan.
17. zlatokrı̑łəc, -łca, m. 1) der Rosenkäfer (cetonia aurata), Jan., C., Z.; der Goldkäfer (cetonia sp.), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — 2) der Feuerfalter (polyommatus phlaeas), Erj. (Z.).
18. zlatokríłən, -łna, adj. = zlatokril, Cig.
19. zlatolàs, -lása, adj. goldhaarig, mit goldfarbenem Haar, Jan., nk.
20. zlatolȃsəc, -sca, m. der Goldhaarige, der Blonde, Jan. (H.).
21. zlatolásən, -sna, adj. = zlatolas, Cig.
22. zlatolíka, f. die Gold- oder Dotterweide (salix vitellina), vzhŠt.
23. zlatolìst, -lísta, adj. goldbelaubt, Cig.
24. zlatoljúbən, -bna, adj. goldliebend, goldbegierig, Cig.
25. zlatoljȗbje, n. die Goldbegierde, Cig.
26. zlatoluskínast, adj. goldschuppig, Cig.
27. zlatomȃšnik, m. der Jubelpriester, nk.
28. zlatonǫ́sən, -sna, adj. goldführend, goldhältig, Jan., Cig. (T.); zlatonosni razsipi, Goldseifen, Cig. (T.); ( rus.).
29. zlatoòk, -ǫ́ka, adj. goldäugig, Cig.
30. zlatopàs, -pása, adj. goldgegürtet, Cig.
31. zlatopèr, -pę́ra, adj. goldgefiedert, Jan.
32. zlatopę́rən, -rna, adj. goldbelaubt, Cig.
33. zlatopę̑rka, f. der Goldflügel (motacilla chrysoptera), Cig.
34. zlatopẹ̑sək, -ska, adj. goldsandig, Jan.; zlatopeska glina, LjZv.
35. zlatoploščę̑n, adj. goldplattiert: zlatoploščeno blago, DZ.
36. zlatoporǫ̑čən, -čna, adj. zur goldenen Hochzeit gehörig: zlatoporočni ženin, -čna nevesta, der Jubelbräutigam, die Jubelbraut, Cig.
37. zlatoprȃłnica, f. die Goldwäscherei, nk.
38. zlatoprę̑dəc, -dca, m. der Goldspinner, Jan.
39. zlatoprę̑dka, f. die Goldspinnerin, Jan.
40. zlatorèp, -rę́pa, adj. goldschwänzig, Jan., C.
41. zlatorę̑pka, f. žival z rumenim repom, Cig., Jan.
42. zlatorẹ̀z, -rẹ́za, m. = zlatorezec, Jan.
43. zlatorẹ̑zəc, -zca, m. der Goldschneider, Jan.
44. zlatorìt, -ríta, m. (preprosto) das Zärtelkind, das Herzblatt, Cig., M.
45. zlatorı̑tka, f. ein Nachtschmetterling: der Goldafter (liparis chrysorrhoea), Cig., Jan., Erj. (Ž.), C., Nov.
46. zlatorjàv, -áva, adj. goldbraun, Cig.
47. zlatoròg, -rǫ́ga, m. ein goldgehörnter Bock (in der Sage), Gor.
48. zlatoròg, -rǫ́ga, adj. goldgehörnt, Cig.
49. zlatoròk, -rǫ́ka, adj. goldhändig, Cig.
50. zlatoròv, -róva, m. die Goldgrube, Bes.
51. zlatorumèn, -éna, adj. goldgelb, Cig., Jan., nk.
52. zlatorùn, -rúna, adj. mit goldenem Vlies, Z., nk.
53. zlatoslẹ̑dəc, -dca, m. der Goldsucher, Cig.
54. zlatostrùn, -strúna, adj. goldsaitig, Cig.
55. zlatotkȃłəc, -łca, m. der Goldwirker, Jan. (H.).
56. zlatotòłk, -tółka, m. der Goldschläger, C.
57. zlatotǫ́pən, -pna, adj. goldauflösend: zlatotopna voda, das Königswasser, Sen. (Fiz.).
58. zlatotǫ̑pka, f. das Goldscheidewasser, das Königswasser, C., h. t.- Cig. (T.).
59. zlatotrȃčnica, f. eine Art Lilie (lilium auratum), Cv.
60. zlatotvòr, -tvǫ́ra, m. der Goldmacher, der Alchemist, Cig.
61. zlatotvǫ̑rəc, -rca, m. der Alchemist, Jan.
62. zlatotvǫ̑rstvọ, n. die Alchemie, Cig.
63. zlatoùst, -ústa, adj. zlatousti Janoš, Johannes Chrysostomus, ogr.- C.
64. zlatǫ́v, adj. = zlaten, Gold-: z. kovač, zlatova vaga, vzhŠt.- C.
65. zlatǫ́včica, f. der Salbling (salmo salvellinus), Jan., Erj. (Ž.).
66. zlatǫ́vəc, -vca, m. der Chrysolith, Jan.
67. zlatovèz, -vę́za, m. der Goldsticker, Navr. (Let.).
68. zlatovę̑zəc, -zca, m. der Goldsticker, Cig., Jan.
69. zlatovę̑zka, f. die Goldstickerin, Cig., Navr. (Let.).
70. zlatovı̑t, adj. goldreich, LjZv.
71. zlatǫ́vka, f. der Salbling, Guts., Mur.- Cig., Jan.; — prim. zlatovčica.
72. zlatovrȃnka, f. die blaue Racke oder Mandelkrähe (coracias garrula), Erj. (Ž.), Danj.- Mik., Levst. (Nauk).
73. zlatozárən, -rna, adj. goldstrahlend: zlatozȃrnọ solnce, nebeski svatje v zlatozarnih odejah, Vrt.
74. zlatozelèn, -éna, adj. goldgrün, Cig.
75. zlatožéljən, -ljna, adj. goldbegierig, Cig.
76. zlatožíłən, -łna, adj. hämorrhoidal, Cig., Jan.; zlatožı̑łna glavobolja, SlN.
77. zlatožȏłt, -žółta, adj. goldgelb, Cig., Jan.
78. bẹlẹ́žiti, * -im, vb. impf. bezeichnen, Cig. (T.); zlato in srebro b., puncieren, Cig. (T.); — notieren, nk.
79. blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.- Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
80. cekı̑nski, adj. Ducaten-: cekinsko zlato, Cig.
81. čirȃj, m. = čir, Meg., Mik., Jan., C.; zlatožilni čiraji, die Goldaderknoten (Hämorrhoidalknoten), C.; — die Hitzblatter (majhno ulje, ki nema nič vršiča), Notr.- Erj. (Torb.).
82. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
83. čístiti, čı̑stim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.- Baud.
84. dovǫ́ljnost, f. 1) die Zulänglichkeit, Cig., Jan.; — 2) = zadovoljnost, Mur., Cig., Jan., C.; pohlevna d. s stanom, Ravn.; Dovoljnost mi zlato ohran', Preš.
85. izčíščati, -am, vb. impf. ad izčistiti; reinigen, ausputzen; zlato, sol i., gradieren, V.-Cig.
86. izpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izprati; 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. madeže; — i. krivnjo, die Schuld auswetzen, Cig.; — 2) auswaschen: rudo, zlato, rano i.; usta, grlo si i., sich den Mund waschen.
87. izšívanje, n. das Ausnähen, M.; i. z zlatom, die Goldstickerei, Cig.
88. jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
89. jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern ( min.), h. t.- Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).
90. kǫ̑ckast, adj. würfelförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); — cubisch, Cig. (T.); kockasto zlato, hexaedrisches Gold, Cig. (T.).
91. krǫ̑karica, f. zelena k. = zelena vrana, zlatovranka, die Mandelkrähe (coracias garrula), Frey. (F.).
92. krǫ̑nski, adj. Kron-, Kronen-, Cig., Jan., nk.; k. vojvoda, der Kronfeldherr, Cig., Jan.; kronska imovina, das Krongut, Jan.; — kronsko zlato, das Kronengold, Cig.
93. lȃsast, adj. haaricht, haarförmig, Mur., Cig., Jan.; lasasta cevčica, das Haarröhrchen, Cig. (T.); lasaste cevi, die Capillargefäße, Cig. (T.); lasasto zlato, das Haargold, Cig.
94. ləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. schimmern, blinken, gleißen, Jan., M., SlGor.; nav. l. se, Cig., Jan., nk.; z zlatom se l., Kast. (N. T.); oči so se lesketale, Jap. (Prid.); (ləskáčem, Vrt. "laskačem, laskatati", Dalm., Kast., Jap. i. dr.; prim. Cv. X. 3.).
95. lẹ́tce, n. dem. leto; Bogu posvetite to lepo zlato jutro svojih otroških letec, Ravn.
96. mədlíti, -ím, vb. impf. 1) matt machen, schwächen: m. koga, SlGor.- C.; Uebelkeiten, Unwohlsein verursachen, SlGor.- C.; medli me, es wird mir unwohl, Mur.; — zlato m., das Gold glanzlos machen, Št.- Cig.; — 2) m. se, abmagern, Vrtov. (Km. k.).
97. 1. mę̑ł, m. 1) das Mahlen: moka od prvega mela, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; — 2) das Staubmehl, Guts., Jarn.; — der Schlich: kamenje se stolče v stopah, in iz stolčenega mela se izloča zlato, Erj. (Min.); — 3) eine mergelartige Erde, C.; — 4) die Abrutschung von Sand oder bröckeligem Erdreich: mel je potegnil, Št.; — die abschüssige Stelle einer solchen Abrutschung, Mik., St. Sedlo- Erj. (Torb.), Trst. (Let.), Gor.; po melu hoditi, Gor.
98. 2. naprážiti, -im, vb. pf. schmücken: z zlatom in srebrom napražene (= okrašene) podobe, Ravn.; — prim. pražnji.
99. obilováti, -ȗjem, vb. impf. Ueberfluss haben, reich sein, Jan.; o. s čim, Cig.; z okameninami o., Rut. (Zg. Tolm.); o. se zlatom, Navr. (Let.); sveto pismo obiluje s takimi imeni, kajk.- Valj. (Rad); — o. česa, Zora.
100. obložíti, -ím, vb. pf. 1) umlegen: verbrämen, fassen ( n. pr. z zlatom o. kaj), Cig.; — kolo o., das Rad felgen, Z., Dol.; — eine Fläche um eine Linie umlegen ( math.), Cig. (T.); — 2) belegen, Cig., Jan., M.; z zaplatami obložene hlače, Jurč.; austapezieren, Šol.; les o., fournieren, Jan.; z deskami o., austäfeln, Cig.; — 3) beladen, Mur., Cig., Jan.; vago o. s čim, Jsvkr.; — z delom o. koga, jemanden stark beschäftigen, Cig.; — obložen, berauscht, Cig.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani