zgubiti (21)

1. zgúbiti, -gȗbim, vb. pf. in Falten legen, zusammenfalten, Cig., Zora.
2. izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
3. poizgubíti, -ím, vb. pf. nach einander verlieren, Zora; p. se, nach einander sich verlieren, verschwinden: kmalu so se vsi ljudje izpred cerkve poizgubili; glas se poizgubi, Cig.; dežela se bo v deželi poizgubila ein Land wird in dem andern aufgehen, Cig.
4. porazgubíti se, -ím se, vb. pf. sich allmählich (an verschiedenen Orten, nach verschiedenen Seiten) verlieren; po maši se ljudje kmalu porazgubijo; glas se porazgubi.
5. razgubíti, -ím, vb. pf. nach und nach verlieren; — r. se, sich verlieren; sich zerstreuen, zerlaufen: množica se je razgubila.
6. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
7. izgúbljati, -am, vb. impf. ad izgubiti, verlieren.
8. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).
9. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
10. pošténje, n. 1) die persönliche Ehre, der gute Name; p. izgubiti; na moje poštenje! bei meiner Treue! Cig.; čast vašemu poštenju, mit Verlaub, Levst. (Rok.); — 2) die Ehrlichkeit; še je poštenja na svetu; — poštenjè, ogr.- Valj. (Rad).
11. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
12. razdušíti se, -ím se, vb. pf. = svoj duh izgubiti: hmelj se razduši, Št.
13. razgúbljati, -am, vb. impf. ad razgubiti.
14. 1. redník, m. der Ernährer; izgubiti rednika v siromaštvu, Cv.; — der Nährvater, der Pflegevater; redniki, die Pflegeeltern, Cig., DZ.; — der Erzieher, Cig., Jan.
15. samosvójnost, f. die Selbständigkeit, Cig. (T.), C.; s. izgubiti, Vod. (Pes.).
16. slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.- Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
17. srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
18. stȃva, f. 1) das Setzen: s. besed, die Wortfolge, Jan., C.; — der Bau; s. tempeljna, Ravn.- Valj. (Rad); — die Einsetzung, die Gründung, C.; — 2) die Stellung: na stavo prignati konje, stave prost, DZ.; — 3) der Einsatz (in die Lotterie); — 4) die Wette; stavo narediti; stavo dobiti, izgubiti; za s. teči; — der Gewinn bei einer Wette: stavo zapiti; — der Preis, die Prämie, V.-Cig., C.; — 5) die zum Vogelfang aufgestellte Schlinge, der Fallstrick, Jan., C., Jurč.; pomaga jim stave delati ptičem, Zv.; stave staviti komu, jemandem nachstellen, C., Jurč.; — 6) der Garbenhaufen, der Getreideschober, Cig., C.; s. je kopica z 10 ali 20 snopi, C.; — 7) die Lage, die Stellung, C.; moja stava je huda, ich habe einen schlimmen Stand, Svet. (Rok.); — 8) der Posten ( math.), V.-Cig.; — 9) das Thema, V.-Cig.; — der Grundsatz, C.
19. zatı̑lčati, -am, vb. pf. = pri tilčanju izgubiti, Polj.
20. zaȗpanje, n. das Vertrauen; z. na Boga, das Vertrauen auf Gott; z. imeti do koga, Vertrauen zu jemandem haben; z. si pridobiti, z. izgubiti, nk.
21. zavasováti, -ȗjem, vb. pf. = z vasovanjem izgubiti, potratiti, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani