zet (363)

1. zèt, zę́ta, m. 1) der Schwiegersohn; — 2) = zetec, C.; — 3) der Stichling (gasterosteus), Erj. (Z.); mali z. (g. pungitius), Vrt.
2. zę̑təc, -tca, m. der Täufling oder der Firmling gegenüber den Pathen, C., Hal.- Raič ( Let.); zétəc, kajk.- Valj. (Rad).
3. zę̑tək, -tka, m. = zetec, C.
4. zetíca, f. der weibl. Täufling oder Firmling gegenüber den Pathen, M., Podkrnci- Erj. (Torb.).
5. zetìč, -íča, m. dem. zet; 1) das Schwiegersöhnchen, M.; — 2) = zetec, Mik.
6. zetı̑čək, -čka, m. dem. zetič 2), = zetec, C.
7. zę́tinja, f. = snaha, Mur.
8. zę́tovski, adj. den Schwiegersöhnen gehörig, sie betreffend, Mur.
9. brẹzẹ́ti, -í, vb. impf. brezí, es wird Tag, Dol.- Mik.; solnce za goro brezi, Mik. (Et.); — prim. breckati.
10. cəzẹ́ti, -ím, vb. impf., C., jvzhŠt.; pogl. cizeti, cuzeti.
11. cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.
12. cuzẹ́ti, -ím, vb. impf. sickern, Cig., C.; — prim. cizeti.
13. dovzę́tən, -tna, adj. empfänglich, Cig. (T.), C., nk.; d. za duševne vtiske, Jurč.
14. dovzę́ti, -vzámem, vb. pf. ergänzend dazunehmen, nachnehmen.
15. dovzę́tnost, f. die Empfänglichkeit, nk.; imeti kaj dovzetnosti za kako reč, Erj. (Izb. sp.).
16. gomazẹ́ti, -ím, vb. impf., pogl. gomezeti.
17. goməzetáti, -ȃm, vb. impf. = gomezljati, C.
18. goməzẹ́ti, * -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.- C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.
19. gomzẹ́ti, -ím, vb. impf. = gomezeti, Cig., Met., Mik., Fr.- C., ZgD., Zora, DSv.
20. grezetína, f. = grezi, der Moorgrund, Dol., Svet. (Rok.).
21. izcizẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.; sickernd ausfließen: veliko je izcizelo iz posode, jvzhŠt.
22. izę́ti, * ízmem, vb. pf. herausnehmen: izmi poprej bruno iz svojega oka, Dalm.; drži, da tebi izmem troho iz tvojega oka, Trub.
23. izməzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Cig.
24. izsołzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.
25. izvzę̑tək, -tka, m. = izjema, das Ausgenommene, die Ausnahme, Cig., Jan.; brez izvzetka, C.
26. izvzę́ti, -vzámem, vb. pf. ausnehmen, Cig., Jan., nk.; izvzemši, ausgenommen, mit Ausnahme, C., nk.
27. izvzę́tje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme, ogr.- C.
28. kozę̑tina, f. das Ziegenfleisch, ogr.- C.
29. məzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hervordringen (von Flüssigkeiten), kleinweise rinnen, Jarn., Cig., Jan., Met.; iz breze mezi (mzi), Mik.; — travnik vode mezi (mzi), die Wiese ist saftig, Mik.; (mozeti, Mur., Jan., C.).
30. mrazẹ́ti, -í, vb. impf. frosten, Mur.
31. mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.- Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.- C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
32. muzẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan. (H.); pogl. mezeti.
33. mzẹ́ti, -ím, vb. impf., Mik.; pogl. mezeti.
34. navzę́tən, -tna, adj. = navzemljiv, Cig.
35. navzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) einnähen, Jan.; — 2) n. se, in sich aufnehmen, erfüllt werden: n. se mokrote; n. se duha, mit einem Geruch erfüllt werden, Met.; navzet, imprägniert, Cig. (T.); — n. se visocih misli, Cig.; zemlja se je hudobe navzela, C.
36. navzetljìv, -íva, adj. = navzemljiv, Cig.
37. navzę́tnost, f. = navzemljivost, die Empfänglichkeit, Cig.; die Capacität ( phys.), Cig., Jan., n. za toploto, Cig. (T.).
38. nenavzę́tən, -tna, adj. unempfänglich, Cig.
39. neprevzę̑tost, f. die Unbefangenheit, Cig. (T.).
40. nezavzę̑t, adj. unbefangen, Jan.
41. nezavzę̑tost, f. die Unbefangenheit, Jan.
42. obvzę́ti, -vzámem, vb. pf. umfangen, ogr.- C.; — ergreifen: strah me je obvzel, ogr.- C.; obvzame ga kurja polt, Vrt.; ta misel mu je obvzela glavo, Cig.
43. odgoməzẹ́ti, -ím, vb. pf. wegwimmeln, entwimmeln, (-gomaz-) Cig.
44. odvzę̑tək, -tka, m. 1) die Wegnahme, Z.; o. vseh stroškov, der Abzug aller Kosten, Cig.; — 2) = narejenec, der Kunstschwarm, Gol.
45. odvzę́ti, -vzámem, vb. pf. wegnehmen, entziehen; vsakdanji kruh o.; moč o.; upanje o., die Hoffnung benehmen.
46. odvzę́tje, n. die Abnahme, die Wegnahme, Mur., Cig., Jan.; odvzetjè, Hip.
47. omrzẹ́ti, -ím, vb. pf. ekelhaft werden: omrzi mi kaj, es erregt Widerwillen, Abscheu, Jan., C., nk.
48. podvzę́tən, -tna, adj. = podjeten, unternehmend, Jan., nk.
49. podvzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) unternehmen, Jan., nk.; pogl. podjeti; — 2) aufreiben, mager oder schwach machen: bolezen človeka podvzame, C.
50. podvzę́tje, n. = podjetje, das Unternehmen, Jan., nk.
51. podvzę̑tnica, f. = podjetnica, die Unternehmerin, nk.
52. podvzę̑tnik, m. = podjetnik, der Unternehmer, Jan., C., nk.
53. podvzę̑tstvọ, n. = podjetništvo, die Unternehmung, C.
54. pogoməzẹ́ti, -ím, vb. pf. = pogomezljati, Z.
55. połzẹ́ti, -ím, vb. impf. rutschen, gleiten, Cig., C.; — polhi, ki bodo po tvoji golti polzeli, Jurč.; polzi, es gleitet, es ist schlüpfrig, Cig., Rez.- Baud.; polzeč, schlüpfrig, Meg.; staviti se na polzeče, Dalm.; polzeče ribe, Krelj; — (nogam se polzi, Dict.); — lasje polzijo, die Haare fallen aus, C.; — schleichen, C.; kriechen: črvi polze, kajk.- Valj. (Rad).
56. povzę̑tək, -tka, m. 1) das Resumé, Jan.; kratek p., Cig. (T.), nk.; — 2) der Nachnahmebetrag, Cig. (T.), DZ.
57. povzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) zusammennehmen, Cig., Jan.; p. moč, die Kräfte zusammenraffen, Npes.- Cig.; zelišče sok iz zemlje povzame, Jap. (Prid.); — zusammenfassen, resumieren, recapitulieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vest., Svet. (Rok.); tako je bila stvar, katero smo povzeli od kraja, Jurč.; — 2) wegnehmen: zid veliko svetlobe povzame, Svet. (Rok.); — herunterbringen ( fig.), bolezen ga je povzela, C.; — entnehmen: p. kaj iz česa, Cig. (T.), nk.; folgern, Jan.; — abstrahieren, Jan.; — besedo p., das Wort nehmen, Cig., Jan., nk.; — p. glas, intonieren, Jan.; — 3) nachnehmen ( merc.), Jan., Cig. (T.).
58. povzę́tje, n. 1) die Zusammenfassung, Mur.; die Recapitulation, Cig.; — 2) p. glasu, die Intonation, Jan.; — 3) die Nachnahme ( merc.), Cig. (T.); poštno p., Jan., C., nk.
59. povzę̑tnica, f. = povzemnica, DZ.
60. povzetnína, f. die Nachnahmegebür, DZ.
61. pregomzẹ́ti, -ím, vb. pf. durchwimmeln, Cig.
62. preməzẹ́ti, -ím, vb. pf. durchsickern, Jan. (H.).
63. prevzę́tən, -tna, adj. übermüthig; — anspruchsvoll, eingebildet, Cig., Jan., Cig. (T.).
64. prevzę̑təv, -tve, f. die Übernahme, Jan., C.
65. prevzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) übernehmen, übermannen, ergreifen; jeza ga je prevzela, er ließ sich vom Zorne übernehmen; mraz, spanje, strah, žalost, veselje i. t. d. prevzame človeka; angreifen: bolezen ga je prevzela, Cig., Jan.; sopuh ga je prevzel (hat ihn betäubt), Cig.; — p. se od soli, von Salz durchdrungen werden, gepökelt werden, Cig.; — prevzet, voreingenommen, Cig. (T.); — 2) etwas zu sich oder über sich nehmen, übernehmen; p. blago, delo, gospodarstvo; p. službo po kom; — 3) p. komu kaj, jemandem etwas vorwegnehmen, weggreifen, wegfischen; nevesto komu p., Preš.; odjemnike p., Kunden abführen, Cig.; p. komu besedo, Ravn.; — 4) p. si roko: žnjicam levica, s katero love požete bili, često za pestjo oboli tako zelo, da oteče; tedaj vele, da si je žnjica roko prevzela, Šmarje (pod Ljub.)- Erj. (Torb.); — 5) p. se, übermüthig o. hochmüthig werden: rad se prevzame, komur se dobro godi; — (prevzel = prevzeten: Huda, prevzela mačeha, Npes.-Vraz).
66. prevzetı̑ja, f. der Übermuth; to je sama p.
67. prevzę́tje, n. 1) die Übernahme; — 2) der Hochmuth, Cig., C., Dalm.; kaj se vam zdi ob takovem prevzetju? Krelj; tudi: prevzetjè: Kupico žvepla 'no smole: Pij, duša, to ti je zdaj prevzetje! Npes.-Vraz.
68. prevzę̑tka, f. = prevzetnica, Vod. (Pes.).
69. prevzę̑tnež, m. der Übermüthige.
70. prevzę́tnica, f. die Übermüthige.
71. prevzetnı̑ja, f. = prevzetija, Cig., Polj.
72. prevzę́tnik, m. der Übermüthige.
73. prevzetnjáča, f. = prevzetnica, Mur.
74. prevzetnják, m. = prevzetnik, Mur., jvzhŠt.
75. prevzę́tnost, f. der Übermuth.
76. prevzę̑tost, f. die Voreingenommenheit, die Befangenheit, Cig. (T.).
77. prevzetovȃnje, n. übermüthiges Benehmen.
78. prevzetováti, -ȗjem, vb. impf. sich übermüthig benehmen; — sich anmaßend geberden, Jan.; groß thun, Jan.; p. z modrostjo, Zora; die Nase hoch tragen, Cig.
79. prevzetovȃvəc, -vca, m. der Übermüthige.
80. prevzetovȃvka, f. die Übermüthige.
81. prevzetúh, m. ein übermüthiger Mensch, M.
82. prigomazẹ́ti, -ím, vb. pf., Cig., pogl. prigomzeti.
83. prigomzẹ́ti, -ím, vb. pf. = prigomaziti, Z.
84. privzę́ti, -vzámem, vb. pf. dazu-, hinzunehmen; p. koga na pomoč, Cig., DZ., Levst. (Nauk); p. vojakov, Truppen an sich ziehen, Cig.; — einbeziehen, Cig., Jan.; v molitev p., ins Gebet einschließen, Cig.; — einverleiben, Jan.; — nachholen, Jan.
85. privzę́tje, n. die Zuziehung, Cig., Jan.; der Einbegriff, Jan.; s privzetjem, mit Einschluss, Šol.
86. rəzətȃnje, n. das Wiehern, Meg.
87. rəzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = rezgetati, wiehern, Dict., Guts., Dalm.
88. rẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein ( v. Geschmack): vino rezi, Gor.
89. rezētka, f. = reseda, ogr.- Valj. (Rad).
90. rzətȃnje, n. das Wiehern, (rzatanje) Meg.- Mik.
91. rzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. wiehern, (rzatati) Jan., Mik.; — prim. rəzətati.
92. slẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. = slizeti, sluzeti, langsam tröpfelnd fließen: med slezi, C.; — rinnen: sod slezi, C.
93. slizẹ́ti, -ím, vb. impf. tropfenweise fließen, kleinweise rieseln, Dict., Fr.- C.; — prim. slezeti, solzeti.
94. sluzẹ́ti, -ím, vb. impf. nässeln: rana mi še zdaj sluzi (ist noch feucht), Opače Selo- Erj. (Torb.); — prim. slizeti, solzeti.
95. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
96. społzẹ́ti, -ím, vb. impf. = polzeti, Dict., Cig., Ig (Dol.), Gor.
97. tvezẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen, Mur.- Cig., Jan.; angebunden sein: vol tvezi, Jarn.
98. vezẹ́ti, -ím, vb. impf. stecken ( z. B. im Morast), Jan.
99. vnebọ̑vzetje, n. die Aufnahme in den Himmel.
100. vrzẹ́ti, -ím, vb. impf. offen stehen: duri vrzijo, C.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani