zedinjen (4)

1. zedı̑njenəc, -nca, m. der Unierte, Cig., Cv.
2. zedínjenje, n. die Einigung, Cig.
3. lǫ́čenəc, -nca, m. der Getrennte: der geschiedene Ehegatte, Cig.; — der Schismatiker, Cig.; zedinjenci in ločenci, die Unierten und Nichtunierten, Cv.
4. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani