zdrav (261)

1. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
2. 1. zdrȃvəc, -vca, m. 1) der Gesunde: Zdravniki bolni zdravce bi radi celili, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Sanikel (sanicula), C.
3. 2. zdrȃvəc, -vca, m. = mendravec 3), dravec, Notr.
4. zdravíca, f. der Gesundheitsspruch, der Toast; zdravico napiti komu, auf jemanden einen Toast ausbringen, ihm zutrinken.
5. zdravı̑čka, f. dem. zdravica; das Trinklied: zdravičko piti, C.; — vreden je sto centov zlata, kdor nam da lepo novo pesem, naj bo zdravička ali pa sveta, Slom.
6. zdravíka, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C.
7. zdravı̑lar, -rja, m. = lekar, der Pharmaceut, Mur., Cig., C.
8. zdravíłən, -łna, adj. heilend, heilsam, Heil-, Cig., Jan., nk.; zdravı̑łnọ zelišče, das Heilkraut, Cig.; zdravilna moč, die Heilkraft, Cig., Jan., nk.
9. zdravilíšče, n. der Curort, Jan., DZ., nk.
10. zdravı̑łnica, f. 1) die Heilanstalt, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Medicinalkasten, DZ.; — 3) die Heilquelle, Cig. (T.), Jes.
11. zdravíłnost, f. die Heilkraft, die Heilsamkeit, Cig.
12. zdravílọ, n. das Heilmittel, die Arzenei; z. za oči, das Augenmittel; z. zoper mrzlico; domače z., das Hausmittel; pri njem ne pomaga nobeno z. več.
13. zdraviloslǫ̑vje, n. die Heilmittellehre, Cig.
14. zdraviloznȃnəc, -nca, m. der Pharmakolog, Cig.
15. zdraviloznȃnstvọ, n. die Arzeneikunde, die Pharmakologie, Cig.
16. zdravı̑łski, adj. medicinisch, medicinal, Cig., Jan.; zdravilska sklenica, die Arzeneiflasche, Cig.; zdravilski potroški, die Medicinalauslagen, Jan.; zdravilske zeli, die Arzeneipflanzen, LjZv.
17. zdravı̑łstvọ, n. das Heilwesen, Cig.; = zdravstvo, das Sanitätswesen, Levst. (Nauk); — = zdravništvo, die Heilkunde, Cig., Jan.; živinsko z., die Vieharzeneikunde, Cig.
18. zdravı̑njak, m. = zdravnik 2), die Augenwurz, C.
19. zdravíšče, n. = zdravilišče, Jan.
20. zdravı̑telj, m. der Heilkünstler, Jan.; = zdravnik, der Arzt, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
21. zdravı̑teljski, adj. = zdravniški, ärztlich, Cig., C.; zdraviteljsko osebje, ärztliche Personen, DZ.
22. zdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die ärztliche Behandlung, Cig., Jan., C.; die Cur, Jan., C.
23. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
24. zdravı̑vəc, -vca, m. = zdravnik, der Arzt, C., Ravn.- Valj. (Rad).
25. zdravı̑vọ, n. der Heilstoff, Jan.
26. zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
27. zdrȃvjiče, n. dem. zdravje; ljubo z., die liebe Gesundheit, Cig.; z. napiti komu, Npes.-Vraz: zdravjiče! (als Gruß), vzhŠt.
28. zdravljáč, m. der Curpfuscher, Jan.
29. zdravljénje, n. das Heilen; das Curieren; die ärztliche Behandlung.
30. zdravníca, f. ein weiblicher Arzt, Let.; zdravnica — smrt, Zora.
31. zdravník, m. 1) der Arzt; osebni z., der Leibarzt, Cig.; domači z., der Hausarzt, Cig., nk.; živinski z., der Vieharzt, der Thierarzt; vojaški z., der Militärarzt; očesni z., der Augenarzt, C.; — 2) die Augenwurz (libanotis), C.
32. zdravnína, f. die Arztgebür, Cig.
33. zdravnı̑ški, adj. Ärzte-, ärztlich; zdravniško društvo; zdravniško izpričevalo; zdravniško mazaštvo, die Curpfuscherei, DZkr.; medicinisch, Mur., Cig., Jan.
34. zdravnı̑štvọ, n. die Heilkunde, die Medicin, Mur., Cig., Jan., nk.
35. zdravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Mediciner, C.
36. zdravoslǫ́vən, -vna, adj. medicinisch, Jurč.
37. zdravoslǫ̑vje, n. die Gesundheitslehre, die Hygiene, LjZv.; — die Medicin, die Heilkunde, C.
38. zdravovẹ́da, f. die Gesundheitskunde, Jan.
39. zdrȃvstvən, -stvəna, adj. Sanitäts-, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zdravstveni svetnik, der Sanitätsrath, Cig., nk.; zdravstvene razmere, nk.
40. zdravstvənína, f. die Sanitätsgebür, DZ.
41. zdrȃvstvọ, n. das Gesundheitswesen, das Sanitätswesen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
42. nàdzdravník, m. der Oberarzt, Jan.
43. nazdrȃvək, -vka, m. der Trinkspruch, Jan.
44. nazdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. zutrinken, eine Gesundheit, einen Toast ausbringen: n. komu, V.-Cig., Jan., nk.
45. nazdrávljati, -am, vb. impf. ad nazdraviti, Cig., Jan., nk.
46. neozdrávən, -vna, adj. unheilbar, nk.; neozdravna hromota, Levst. (Podk.).
47. neozdravljìv, -íva, adj. = neozdraven, Cig., Jan.
48. neozdrávnost, f. die Unheilbarkeit, nk.
49. nezdràv, -áva, adj. ungesund; nezdravi ljudje; nezdrava pijača; nezdrav kraj; — pos. mit einem Leibschaden behaftet, vzhŠt.- C.
50. nezdrȃvje, n. die Ungesundheit, Cig.; govoril mu je o sinovem nezdravju, Jurč.
51. odzdràv, -áva, m. die Erwiderung des Grußes, der Gegengruß, Cig., Jan., nk.
52. odzdravílọ, n. = odzdrav, Jan.
53. odzdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. o. komu, jemandem den Gruß erwidern.
54. odzdrávljanje, n. das Erwidern des Grußes (der Grüße).
55. odzdrávljati, -am, vb. impf. ad odzdraviti; den Gruß, die Grüße erwidern.
56. ozdràv, -zdráva, m. die Genesung, Cig.
57. ozdrȃva, f. 1) die Heilung, Jan., C.; — 2) die Genesung, Jan., C., DZ.; — 3) = zdravilo, Guts. (Res.).
58. ozdrávən, -vna, adj. 1) die Heilung betreffend: ozdrȃvni namen, der Heilzweck, DZ.; — 2) heilbar, Levst. (Pril.), Žnid., nk.
59. ozdravẹ̑nje, n. die Genesung, Cig.
60. ozdravẹ́ti, -ím, vb. pf. gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( nav. ozdráviti nam. ozdrávẹti, -zdrȃvim; ozdràvẹm, kajk.- Valj. [Rad]).
61. ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).
62. ozdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die Cur, Cig., Jan., nk.; — die Genesung, Cig., Jan., nk.
63. ozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) gesund machen, heilen, curieren; o. bolnika, bolezen; — o. se, gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan.; heilen ( intr.), Cig., Jan.; — 2) pogl. ozdraveti.
64. ozdrávljanje, n. das Gesundmachen, das Curieren, die Heilung.
65. ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
66. ozdravljȃva, f. die Heilart, Cig.
67. ozdrȃvljenəc, -nca, m. der Wiedergenesene, der Geheilte, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
68. ozdravljeník, m. der Arzt, Dalm., Schönl., Jap., Škrb., Guts. (Res.); — der Heiland, Krelj.
69. ozdravljénje, n. 1) die Heilung; — 2) = ozdravenje, die Genesung.
70. ozdrȃvljenka, f. die Genesene, die Geheilte, Mur.
71. ozdravljìv, -íva, adj. = ozdraven 2), Jan.
72. ozdravljúh, m. der Curpfuscher, Levst. (Nauk), DSv.
73. ozdravljúhinja, f. die Curpfuscherin, Jan. (H.).
74. ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
75. pòdzdravník, m. der Unterarzt, Cig.
76. pozdràv, -zdráva, m. die Begrüßung; der Gruß; p. vrniti, den Gruß erwidern.
77. pozdrȃva, f. = pozdrav, ogr.- C.
78. pozdrȃvək, -vka, m. der Gruß, Jan.
79. pozdrávən, -vna, adj. Begrüßungs-, Gruß-, Cig.
80. pozdravílọ, n. der Gruß, Jan., C.
81. pozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) allmählich gesund machen; p. se, allmählich gesund werden; nič se ne morem p.; — 2) einen Gruß entbieten, grüßen, begrüßen; pozdravi mi brata! rekel te je lepo pozdraviti, er lässt dich schön grüßen; pozdravi ga v mojem imenu! grüße ihn meinerseits, Cig.; pozdravljen (-na, -ni)! sei (seid) gegrüßt! — p. se, einander grüßen; srečala sta se, pa se nista pozdravila.
82. pozdrȃvje, n., Ravn.- Valj. (Rad), pogl. pozdrav.
83. pozdravljáč, m. der Grüßer, Cig.
84. pozdrávljanje, n. das Grüßen.
85. pozdrávljati, -am, vb. impf. ad pozdraviti, 1) allmählich gesund machen; — 2) grüßen; mati te pozdravlja, die Mutter lässt dich grüßen.
86. pozdravljȃvəc, -vca, m. der Grüßer, Mur., Cig.
87. pozdravljȃvka, f. die Grüßerin, Cig.
88. pozdravljénje, n. der Gruß; p. poslati, prinesti komu od koga; pozdravljenjè, Schönl.- Valj. (Rad).
89. pozdrȃvnica, f. das Begrüßungsgedicht, Cig.
90. prezdravẹ́ti, -zdrȃvim, vb. pf. = ozdraveti, Podkrnci- Erj. (Torb.), Cv.
91. samozdrávnost, f. die Heilkraft der Natur, Cig. (T.).
92. sodnjezdravnı̑ški, adj. gerichtsärztlich, Cig.
93. zazdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. zuheilen machen, Ravn.- Cig.; — z. se, zuheilen: ni se mu hotela rana zazdraviti, LjZv.
94. zobozdravník, m. der Zahnarzt, nk.
95. živinozdrávən, -vna, adj. Thiere curierend: živinozdrȃvni kovač, der Curschmied, Cig., DZ.
96. živinozdravı̑łnica, f. das Thierspital, Z.
97. živinozdravı̑łski, adj. Veterinär-, Cig., Jan.; ž. uk, das thierärztliche Studium, DZ.
98. živinozdravı̑łstvọ, n. die Thierarzneikunde, die Veterinärkunde, Cig., Jan.
99. živinozdravník, m. der Thierarzt, Z., nk.
100. živinozdravnı̑ški, adj. thierärztlich: živinozdravniška šola (učilnica), die Thierarzneischule, Cig.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani