zdrav (162-261)

162. oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija- Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.- C.
163. obolẹ́vati, -am, vb. impf. ad oboleti; erkranken: znal je coprati, da so zdravi ljudje obolevali, bolni umirali, Jurč.
164. obósti, -bódem, vb. pf. bestechen, mit Stichen verwunden; Ga bo obodel mož srditi, Da ne bo več zdrav mor'biti, Npes.-K.
165. obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.- Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.
166. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
167. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
168. odrę̑dba, f. die Verfügung, die Anordnung, nk.; začasne odredbe, DZkr.; zdravstvene odredbe, SlN.
169. odvračíłən, -łna, adj. = odvračalen: odvračı̑łna zdravila, Strp.
170. ohlápən, -pna, adj. nicht eng anliegend, locker, schlotterig, lax; ohlapno zvezati, locker o. nachlässig binden, Cig.; ohlapna obleka, ein weites Gewand; ohlapni črevlji, Cv.; — ohlapne roke biti, lange Finger machen (= izmikati), Cig.; — ohlapna vest, ein laxes Gewissen, Zv.; ohlapne in razustne popevke in zdravice, laxe und ausgelassene Lieder u. Trinksprüche, Jurč.
171. okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
172. omǫ̑tica, f. 1) der Schwindel, der Taumel, die Betäubung; — 2) betäubender Fischköder, Cig., Lašče- Levst. (M.), Gor.; ribe loviti z omotico, Levst. (Nauk); — 3) der Taumellolch (lolium temulentum), Z.; sama o., nič zdravega zrnja, Slc.
173. opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten ( mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.
174. ordinācija, f. zdravniško določevanje zdravil, die Ordination.
175. ordinīrati, -am, vb. pf. ( impf.) zdravilo določiti, (-evati), ordinieren.
176. ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
177. osúmiti, -im, vb. pf. in Verdacht bringen, verdächtigen, Cig.; to bi osumilo moje zdravniške vednosti, Bes.
178. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
179. paradōkson, m. trditev, katera se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, das Paradoxon, Cig. (T.).
180. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
181. píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
182. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
183. pokazíti, -ím, vb. pf. untauglich machen, verderben; kako orodje p.; vino z mešanjem p.; — še to pokazi ošabnost, kar imajo dobrega in lepega, Ravn.- Valj. (Rad); to mu je zdravje pokazilo, das hat seiner Gesundheit geschadet, Cig.; — entstellen, obraz komu p.; p. komu kaj, jemandem etwas vereiteln, einen Strich durch die Rechnung machen; — p. se, misslingen, nicht gut gerathen; delo se je pokazilo; kruh se je pokazil.
184. pokvȃra, f. die Beschädigung, Cig., C., Zora; p. na zdravju, die Gesundheitsstörung, DZ.
185. pokváriti, -im, vb. pf. 1) beschädigen, verderben, verschlechtern; p. orodje; p. si želodec; p. vino; p. se (= zdravje si p.) na potovanju; vse p., alles verpfuschen; p. komu veselje, jemandem die Freude verderben; p. otroka, ein Kind moralisch verderben; — 2) entjungfern, Jan. (H.).
186. pomagȃtelj, m. der Gehilfe: zdravniški p., der Assistenzarzt, Levst. (Pril.).
187. pomágati, -am, vb. impf. ad pomoči; helfen; p. komu delati; p. komu z voza, na konja; p. komu v stiskah; kaj mi to pomaga! was nützt (frommt) mir das; pomagajte! zu Hilfe! Bog pomagaj! Helf Gott! (reče se tudi, kadar kdo kihne, = zum Wohlsein!); pomagaj vam Bog! (pozdrav), Trub.; zdravilo bo pomagalo; (p. koga, C., Npes.-Vraz, kajk.- Valj. (Rad); — tudi: pf. = pomoči; prim. Mik. (V. Gr. IV. 319.).
188. pomóči, -mǫ́rem, vb. pf. helfen; pomozi mi! Bog pomozi! Helf' Gott! zur Genesung! (reče se, kadar kdo kihne); pomozi ti (vam) Bog! (tako reče, kdor komu napije), Alas., M.; Bog pomogel, kovač (möge dir Gott helfen)! Mik.; p. komu kvišku, na noge, z voza; p. komu v sili; to mu pomore, kolikor slepemu sveča, Cig.; p. si, sich behelfen; p. si s čim; — p. koga: pomozi nas! ogr.- C.; — p. se: dobro se je pomogel, er hat sich gut erholt (bodi si na zdravju, bodi si na imetku), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.), Savinska dol.
189. poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.- Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
190. posláti, pǫ́šljem, vb. pf. schicken, senden; p. komu kaj; p. kaj po kom, etwas durch jemanden schicken; p. ogledavat, auf Kundschaft ausschicken, Cig.; p. po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen: p. po zdravnika, po voz, po vina; p. po ptičjega mleka ( Jan.), po rakove ali polževe krvi, po žabje volne, po gladež, po norca, in den April schicken, Cig.; — kar Bog pošlje, was Gott schickt.
191. prāktika, f. dejansko izvrševanje, die Praktik, die Praxis, Cig., Jan.; službena p., die Dienstespraxis, DZ.; zdravniška p., die ärztliche Praxis, DZ.
192. prebolẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Krankheit überstehen, genesen; kar sem prebolel, sem čisto zdrav, Z.; p. kako bolezen, Cig.; p. rano, die Heilung der Wunde erreichen, C., Zora; — verschmerzen, verwinden, Cig. (T.).
193. preléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Daraufliegen durchwetzen, Z.; — 2) liegend zubringen: p. dan za dnevom, Cig.; eine gewisse Zeit hindurch liegen: goli poletje preleže v hosti, da se do dobrega posuše, Ravn. (Abc.); — p. bolezen = ozdraveti ob samem ležanju brez kacega zdravnika in brez leka, v Brkinih- Erj. (Torb.); — 3) p. se, zu lange liegen, Cig.; sich wund liegen, sich blutig aufliegen, Cig., Jan.; — preležan, vom Liegen wund, wund gelegen, Cig., Jan.; durch langes Liegen verdorben, verlegen, abgelegen; preležano blago, sukno.
194. premẹ́šati, -am, vb. pf. durcheinander mischen; karte p.; liste p. knjigi pri vezanju, ein Buch verbinden, Cig.; — aufmischen: skuho, zdravilo p.
195. prepískati, -am, vb. pf. 1) auf einer Pfeife oder Flöte durchspielen: vse znane melodije p.; — 2) eine gewisse Zeit hindurch blasen, pfeifen; cele noči p., Cig.; — 3) durch das Blasen, Pfeifen vertreiben, Cig.; — 4) im Blasen, Pfeifen zuvorkommen, stärker pfeifen: p. koga, Cig.; — 5) p. se (zdravju na kvar), sich überblasen, Cig.
196. presǫ̑ja, f. die Beurtheilung, Cig.; zdravstvena p., DZkr.; die Kritik, die Recension, Cig., Jan.
197. pretrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad pretrkati; percutieren (o zdravniku), Navr. (Let.).
198. prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.- Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. ( praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.- Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.
199. primārij, m. prvi zdravnik oddelka (v bolnici), der Primarius.
200. prirǫ̑mati, -am, vb. pf. 1) pilgernd kommen o. gelangen; — 2) durch Pilgern gewinnen: p. si zdravje, Cig.
201. pristǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) hinzutreten; p. h komu in ga pozdraviti; p. na pomoč, zu Hilfe kommen, Cig.; k delu p., Hand mit anlegen, Cig.; zu Hilfe kommen: bližnjemu p., Bas.; da bi mu sv. Duh pristopil, Burg.; die Messe beginnen: duhovnik je že pristopil; za botra p. pri krstu, Gevatter stehen, jvzhŠt.; — prisad je pristopil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — 2) beitreten; k veri, k društvu p.; — beipflichten: p. h komu, k čemu, Cig.; p. h komu, jemandes Partei nehmen, Jan.; — p. kam, irgendwohin zuheiraten, Cig.
202. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
203. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
204. razpoznávati, -am, vb. impf. ad razpoznati; 1) erkennen: r. se po pozdravu, Vrt.; — kennen lernen: r. ljudi, Vrt.; — 2) unterscheiden: r. in presojati razne oblike kopit, DZ.
205. razústən, -tna, adj. 1) einen großen Mund habend, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) breitmäulig, großsprecherisch, C., SlN., Svet. (Rok.); razustne popevke in zdravice, Jurč.; — 3) opravljiv, hudega jezika, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
206. recēpt, m. zdravniški zapis, das Recept.
207. ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc- Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
208. samobítən, -tna, adj. selbstseiend, Cig. (T.); selbstständig, Cig., SlN.; — eigenartig, originell, Z., LjZv.; samobitno, res prečudno ozdravljevanje, LjZv.; — rus.
209. sanitēta, f. zdravstvo, die Sanität, nk.
210. sanitētən, -tna, adj. zdravstven, Sanitäts-, nk.
211. sestrȃnəc, -nca, m. 1) das Geschwisterkind: sestranci, die Söhne von Schwestern, die Geschwisterkinder, Mur., Cig., Jan., Levst. (Rok.); pozdravlja vas Marko, sestranec Barnabašev, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Schwestersohn, der Neffe, Cig., Jan., Str.; — tudi: séstranəc, Valj. (Rad).
212. sestrı̑čnik, m. das männliche Geschwisterkind, C.; sestričniki so tetini sinovi, BlKr.; pozdravlja vas Marka, Barnabov sestričnik, Jap. (Sv. p.).
213. 3. skrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) ogenj s., Feuer schlagen, Cig.; — 2) s. se, preprosto za: ozdraveti, M., Z., Ig (Dol.); — ( nam. vzk-).
214. slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
215. slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.- C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.- C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.- C.; sreča, vreme nam služi, ogr.- C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
216. smága, f. 1) gebräunte Hautfarbe (?): zdrava smaga, gutes Aussehen, C.; — 2) lan na smago ("zmago") dati, den Flachs zum Rösten ausbreiten, Radeče ( Gor.).
217. sọ̑p, m. 1) der Athemzug, Cig.; — der Athem, das Athmen, ogr.- C.; — 2) der Dunst, Nov.- C.; tak sop je v hlevu! jvzhŠt.; s sopom korenine od hudovine zdravijo protin, jvzhŠt.; — 3) das Luftloch, ogr.- C.
218. spoštljìv, -íva, adj. ehrerbietig; spoštljivo pozdraviti koga.
219. srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
220. srę́ča, f. das Glück: 1) = das Geschick; s. je opotočna, das Glück ist kugelrund; = s. na razpotju sedi, Mur., Cig.; s. ima spredaj lase, zadaj je gola, Cig.; bojna s., das Waffenglück, Cig., Jan.; slepa s., blinder Zufall, Cig.; dobre sreče biti, Glück haben, Cig., C.; dobra s., das Gelingen, C.; Bog daj dobro srečo! (tako pozdravljajo posebno ljudi, ki so pri kakem delu; tudi samo z besedama: dobro srečo! srečo dobro!); dati kaj za dobro srečo (ein Geschenk z. B. des Weinkäufers an die Hausfrau), Kr.; srečo dati komu, jemanden begrüßen, ihm die Hand reichen; srečo si dati = posloviti se, KrGora; na dobro srečo, C.; na srečo, aufs Gerathewohl, Cig.; = na slepo srečo, Jan.; na srečo vreči, metati, losen, ogr.- C.; srečo vreči, srečo izkusiti, das Glück versuchen, das Los über etwas werfen, Cig.; sreča pade na koga, das Los fällt auf jemanden, C.; — 2) = das günstige Geschick; prva sreča gre za peč sest, prima fortuna fallax, V.-Cig.; sreča te čaka, es steht dir ein Glück bevor; sreča njegova je bila, es war sein Glück; vsa sreča, da —, ein Glück, dass —; po vsej sreči, zum größten Glück; po sreči, k sreči, zum Glück, glücklicherweise; po sreči iti, glücklich vonstatten gehen; po sreči se iziti, einen glücklichen Ausgang nehmen; to je po sreči, ne po umeči, er hat mehr Glück wie Verstand, Ist.- Cig.; v sreči in nesreči; ako Bog da srečo; ima srečo; nima sreče; sreča mu streže, godi, das Glück ist ihm geneigt, Cig.; = sreča mu je mila, Cig.; vpili bodo: sreča bodi, sreča bodi! (Glück zu!) Dalm.; sreča bodi kralju Salomonu! Dalm.; — (srenča, na zapadu- Mik.).
221. srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
222. stanovíšče, n. 1) miza nima stanovišča, der Tisch hat keinen festen Stand, Goriš.; — 2) die Wohnung, der Aufenthaltsort, Levst. (Nauk); der Wohnsitz, DZkr.; — 3) der Standpunkt, der Gesichtspunkt, Jan., Cig. (T.); zdravniško s., Levst. (Pril.); ( hs.).
223. stǫ́klas, m. = stoklasa, Medv. (Rok.); dobro zrnje od ljuljke, od stoklasa loči! Slom.; (stę́klas, Mur., Medv. (Rok.), Dol.- Levst. [Zb. sp.]; ne loči steklasa od zdravega zrnja, Slc.).
224. storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.- Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.- Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)- Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.- Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
225. strupeníca, f. das Fingerkraut (potentilla), (zdravilo zoper kačji pik), Polj.
226. stržę̑n, m. 1) das Baummark; bezgov s., das Holundermark; — der Kern des Holzes: zdravega stržena, kerngesund; — 2) der Eiterpfropf bei einem Blutschwär; s. iz tvora potegniti; — 3) der Röhrenkern der Metallgießer, Cig.; — 4) der Quandelstock bei den Kohlenbrennern, Cig.; — 5) der Stromstrich, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; stržen ima voda, koder najgloboče teče, Lašče- Levst. (M.); stare Ljubljanice strženi, das alte Laibacher Bett, Levst. (Močv.).
227. studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
228. 2. svẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.- C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
229. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
230. toplı̑ški, adj. Thermen-, Warmbad-; topliška voda, topliški zdravnik.
231. tráva, f. 1) das Gras; — slabe trave človek = slabega zdravja človek, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ljubušnje- Štrek. (Let.); — 2) kačja t., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Josch; mlečna t., der Löwenzahn (leontodon autumnalis, l. hastilis), Josch; medena t., das Perlgras (melica), Jan.; pasja t., das Knäuelgras, das Hundsgras (dactylis glomerata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.), Nov., Vrt.; petih prstov t., das Fünffingerkraut (potentilla reptans), Josch; treh prstov t., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; grižna t., breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Vrt.; sv. Lucije t., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch; sklepna t., ein immergrünes Gewächs, C.
232. tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.- C.
233. tvȃrjati, -am, vb. impf. 1) bilden, erzeugen, Jan. (H.); — 2) wirken: zdravilo je začelo tvarjati, die Arznei wirkt, Dol.- Cig.
234. ȗpati, -am, vb. impf. 1) hoffen, erwarten; u. zdravja, Met.- Mik.; — seine Hoffnung auf jemanden setzen, vertrauen; u. na Boga, v Boga; — 2) trauen: u. komu, čemu; — u. si, sich trauen, sich getrauen; ( nav. u. se); on si (se) ni upal besedice izpregovoriti; (tudi brez "si"): ne upam iti po noči, C.; — 3) u. komu kaj, jemandem etwas creditieren; — 4) u. se v kom = u. v koga, ogr.- Valj. (Rad).
235. usŕhəł, -hla, adj. = slaboten, bled, nezdrav videti v lice izza kake bolezni, (tudi zdrav človek je "usrhel", ako ga mrazi), Podkrnci- Erj. (Torb.).
236. užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.- Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.- Valj. (Rad).
237. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
238. vídẹti, vı̑dim, vb. impf. ( pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.- Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče- Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
239. vǫ̑žnik, m. = ožnik, der Asant (asa foetida), Cig.; — neko zdravilo iz zelišč za otroke in tudi za živino, Dol.
240. vračı̑telj, m. = zdravnik, der Arzt, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.
241. vračı̑teljstvọ, n. = zdravništvo, Jan. (H.).
242. vŕbovica, f. das Weidenreis, die Weidenruthe, Cig., C.; v. po hrbtu ozdravlja lenobo, C.
243. vŕniti, -nem, vb. pf. 1) umkehren machen, zurücktreiben, abwenden, C.; v. živinče na paši; grešnika vrniti od greha, Jap. (Sv. p.); v. vedomca = gredočega vedomca ogovoriti in s tem vzdramiti, Tržaška ok.- LjZv.; — 2) v. se, zurückkehren, zurückkommen; domov se v.; — 3) zurückerstatten, zurückgeben; zurückzahlen, dolg v.; — erwidern; v. pozdrav; — vergelten, v. komu, kar mu je hudega storil.
244. 1. vzdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vzdati; grüßend entbieten, C.; s tem vam vzdajem ("izdajem") dobro noč, Krelj; v. komu pozdravljenje, jemanden grüßen, C.; = v. komu dobro: gremo doli, dobro vzdajat kraljevim otrokom, Dalm.
245. 1. začínjati, -am, vb. impf. ad začiniti; (die Speisen) abfetten, schmalzen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — würzen, Jan.; ( fig.) povest z zdravim humorjem z., Cig. (T.).
246. 1. zaglasíti, -ím, vb. pf. ertönen lassen, anstimmen: gosli z., Cig.; previsoko z., zu hoch anstimmen o. intonieren, Cig.; z. zdravico, eine Gesundheit ausbringen, Cig.; — z. se, zu klingen anfangen, Cig.
247. zaigráti, -ȃm, vb. pf. 1) zu spielen anfangen, Cig.; bes. ein Instrument zu spielen anfangen; — einen Tanz aufführen ( fig.): Dve nedelji bodi zdrava, Da jo s pašem zaigrava, Npes.- Jan. (Slovn.); — zu hüpfen anfangen: srce mu je zaigralo, Erj. (Izb. sp.); — solza mu zaigra v očesu, ein Thräne erglänzte in seinem Auge, C.; — 2) durch Spiel verlieren, verspielen; z. ves imetek.
248. 2. zakǫ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. durch das Baden verbringen, verbaden: z. premoženje, zdravje, Cig.; z. život, Npes.-Vraz.
249. zapísati, -šem, vb. pf. aufschreiben, zu Papier bringen; z. svoje ime; z. besede govornikove; — vormerken; z. si kaj; — einschreiben, eintragen; z. kaj v knjigo, v račun, med stroške, v imenik; z. kaj komu na korist, v imetek, etwas jemandem gut schreiben, Cig.; v šolo koga z. dati; v vojake se z., sich anwerben lassen, Cig.; — z. kaj, etwas zu Protokoll nehmen, z. dati, zu Protokoll geben, Cig.; — verschreiben, schriftlich vermachen, legieren; hišo komu z.; z. se komu, sich einem verschreiben; hudiču se z.; — verschreiben, ordinieren: bolniku kako zdravilo z.
250. zaplę́sati, -šem, vb. pf. 1) zu tanzen anfangen, an-, auftanzen; — 2) vertanzen; zdravje, poštenje z.
251. zapráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) durch schlechtes Gebaren sich einer Sache verlustig machen, verthun; z. ves denar, svoje zdravje, čast; — verlegen: z. nekam ključe, da jih ni moči najti, Cig.; — z. telesni sad, die Leibesfrucht abtreiben, Cig., DZ.; — 2) = zabeliti, schmalzen, C.; — 3) = zadelati, verstopfen, C.
252. 2. zarájati, -am, vb. pf. 1) zu tanzen anfangen; einen Tanz aufführen; — 2) vertanzen; z. zdravje.
253. zatǫ́hlica, f. die dumpfe Luft: v taki zatohlici mora oboleti zdrav človek, Erj. (Izb. sp.); z. pred nevihtami, die Schwüle, LjZv.
254. zatrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. vertilgen, ausrotten; z. mrčes; z. plevel, Cig., Goriš.- Erj. (Torb.); — vernichten; ti zatareš človeka, Travn.- Valj. (Rad); z. se, zugrunde gehen, Lašče- Levst. (M.); — unterdrücken; vero z.; kratko bolezen zdravnik zatere, Škrinj.- Valj. (Rad); — verwüsten, verheeren, Cig.; — abtödten: želje z., Cig.; — abschaffen: razvade, praznike z., Cig.
255. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
256. zę́lišče, n. 1) die Pflanze, das Kraut; zelišča brati, Kräuter sammeln; zdravilna zelišča, Heilkräuter; — 2) očino z., das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Erj. (Ž.); — garjavo z., das Grindkraut (scabiosa), Cig.; — kravje z., das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.; — pasje z., der Nachtschatten (solanum nigrum), Cig.; — predivno z., das Filzkraut (filago), Cig.
257. zǫ̑bən, -bna, adj. Zahn-; zobni zdravnik, der Zahnarzt, V.-Cig., Jan.; zobni venec, der Zahnkranz, zobna otlina, die Zahnhöhle, Cig. (T.).
258. žę́gnati, -am, vb. pf. ( impf.) segnen; kruh in vino ž.; cerkev ž.; Bog žegnaj! Gott segne! (pozdrav pri obedu, južini a. večerji sedečim); — iz nem.; pogl. blagosloviti.
259. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
260. živı̑nski, adj. viehisch; živinska narav, die Bestialität, Cig.; po živinsko, viehisch, bestialisch; — Vieh-; živinski senjem, živinske bolezni; živinski zdravnik, der Vieharzt, V.-Cig., Jan.
261. žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.

   1 62 162

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani