zbran (24)

1. zbránost, f. die Sammlung (des Geistes), Z., nk.; z. duha, LjZv.
2. izbránati, -am, vb. pf. durch Eggen herausbringen, aufeggen, Cig.
3. izbrȃnəc, -nca, m. der Auserwählte, Cig., Jan., Let.
4. izbrȃnik, m. = izbranec, SlN., Zora.
5. izbrȃnka, f. die Auserwählte, Cig.
6. razbránati, -am, vb. pf. zereggen, aufeggen, Cig.
7. čȓm, m. 1) eine brandige Entzündung: der Karbunkel, der Anthrax, Cig., Jan., DZ.; č. v prstu, der Fingerwurm, Mur., Št.; ledni (ritnikov) č., das Rückenblut (eine Form des Anthrax), Bleiw.- Cig.; — = vranični prisad, der Milzbrand, Cig., Jan., Nov.; — das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), Cig.; — 2) mošt je v črmu, der Most ist bei der ersten Gährung in der Schwärze, Mur., C.
8. črmníca, f. 1) der Milzbrand, Levst. (Nauk), (črnica) Nov.; — 2) der Frieselausschlag, (črnica) Notr.- SlN.
9. črnorèp, -rę́pa, adj. 1) schwarzschwänzig, Cig., Jan.; — 2) mit dem Spitzbrand behaftet: pšenica je črnorepa, V.-Cig.
10. črnorę́post, f. der Spitzbrand (des Weizens), V.-Cig.
11. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
12. drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
13. krestomatı̑ja, f. izbrano berilo, die Chrestomathie, Cig., Jan., Cig. (T.).
14. krvomòk, -mǫ́ka, m. das Blutharnen, Cig., Jan.; črmast k., milzbrandartiges Blutharnen, Strp.
15. ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras- Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.- C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.- C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.
16. ogovȃrjati, -am, vb. impf. ad ogovoriti; 1) = obgovarjati, anreden, M., Let., Npes.-K.; haranguieren: zbrano ljudstvo o., Cig.; — o. koga, jemandem freundlich zusprechen, Cig.; — 2) Übles nachreden, ausrichten, verleumden: o. koga, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
17. prísad, -sáda, m. der Brand am Körper; črni p.; pristopil, pritisnil je p., der Brand ist hinzugetreten, Cig., Kr.; vranični p., der Milzbrand, Cig., Jan., C., Nov., Strp.; — tudi: prísad, prísada.
18. sájavəc, -vca, m. 1) = sajav človek (o kovaču), Str.; — 2) = sajav leščnik, Gor.- Valj. (Rad); — 3) eine Entzündung bei Thieren, M.; der Milzbrand, Cig., Nov.; s. na parkljih, die Klauenseuche, Dol.- Cig.; — die Dürrmaden (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — 4) der Rauchtopas ( min.), Cig. (T.).
19. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
20. spìs, spísa, m. ein geschriebener Aufsatz, die Schrift, das schriftliche Werk, Cig., Jan., nk.; pravdni s., die Satzschrift, Cig.; sodnji spisi, die Gerichtsacten, Cig.; zbrani spisi, gesammelte Schriften, nk.
21. svátovščina, f. 1) die Hochzeitsfeier, Mur., Cig., Jan.; na svatovščini biti, Cig.; — 2) die Verlobung: svatovščino delati, Hal.- C.; — 3) coll. die Theilnehmer an einer Hochzeit, Škrinj.- Valj. (Rad); Že postljica postlana, Je svatovščina zbrana, Preš.
22. vȏłčič, m. 1) ein junger Wolf, Mur., Cig., Jan.; — tudi: vołčìč, -íča: vigredni snežiči so žitni volčiči = der Frühlingsschnee ist dem Getreide schädlich, Jarn.; — 2) vółčič, die brandige Entzündung an einem thierischen Körpertheile, Strp.; v. na vimenu, Nov.; v. na parkljih, die Klauenseuche, Gor.- Cig.; v. v grlu, die Maulseuche, Cig.; kožni v., die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.; podkožni v., das Bungenblut, Cig.; rumeni v., der Milzbrand, C.; — črni v. = črni prisad, Cig.; — (piše se tudi: ovčič); — 3) die Knopper, C.; — 4) = dletvo, Guts., Jarn.
23. vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.- M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.- M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere ( bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.- C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
24. zbráti, zbérem, vb. pf. zusammenlesen; z. vso svojo zlatnino in jo prodati; z. vse svoje moči, alle seine Kräfte aufbieten, Cig.; z. svoje misli, seine Gedanken sammeln, sich sammeln, Cig.; zbrani um, die Sammlung, Cig. (T.); — versammeln, sammeln; z. svoje prijatelje okoli sebe, z. krdelo vojakov; — z. se, sich sammeln; oblaki so se zbrali na nebu; zbrana dela, die gesammelten Werke; — z. se, sich versammeln; zbrali smo se pod lipo; zbran, versammelt; zbrani možje so sklenili; — z. se v trope, sich zusammenrotten, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani