zbor (79)

1. zbòr, zbóra, m. die Versammlung einer Körperschaft, das Collegium, der Rath, das Parlament u. dgl., Mur., Cig., Jan., Ravn., Škrinj., Preš.- Valj. (Rad) i. dr., nk.; cerkveni z., die Kirchenversammlung, das Concil, državni z., der Reichstag, der Reichsrath, deželni z., der Landtag, ustavodajni z., die Constituante, volilni z., die Wahlversammlung, učiteljski z., das Lehrercollegium, občni z. kakega društva, die Generalversammlung eines Vereines, veliki zbor, die Hauptversammlung, Cig., Jan., nk.; polni z., die Plenarversammlung, Cig., DZ.; — der Chor: pevski z., der Sängerchor, Cig. (T.), nk.; godčevski z., das Orchester, Jan.; — das von einem Sängerchor vorgetragene Gesangstück, der Chor, Cig. (T.), nk.; (po češ.).
2. zbórəc, -rca, m. dem. zbor, Valj. (Rad).
3. zbórən, -rna, adj. 1) die Versammlung betreffend, zur Versammlung gehörig, Versammlungs-, Collegial-, Cig., Jan., nk.; zbǫ̑rni zapisnik, zborni sluga, Cig., nk.; — 2) Chor-: zborno petje, der Choralgesang, Jan.; — 3) collectiv, Cig., Jan.; zborno ime, der Sammelname (nomen collectivum), Cig., Jan., Cig. (T.).
4. zboríšče, n. die Versammlungsstätte, M., Levst. (Nauk).
5. zbǫ̑rnica, f. 1) das Versammlungslocal, der Versammlungssaal, Mur., Cig., Jan., C., nk.; (nesti reče liste) V lepo zbornico ljubljansko, Npes.-K.; — 2) die Kammer (eine Körperschaft): gospodska z., das Herrenhaus, z. poslancev, das Abgeordnetenhaus, trgovska in obrtna z., die Handels- und Gewerbekammer, notarska (beležniška), advokatska (odvetniška) z., die Notariats-, die Advocatenkammer, nk.
6. zbǫ̑rničən, -čna, adj. 1) das Versammlungslocal betreffend, nk.; — 2) Kammer-, nk.
7. zbǫ̑rnik, m. 1) das Versammlungsmitglied, Mur., Cig., Jan., C., Z.; — 2) ein Collectaneen enthaltendes Buch, Cig. (T.); (po stsl.).
8. zbǫ̑rniški, adj. = zborničen, Jan. (H.).
9. zborovȃnje, n. die Abhaltung einer Versammlung oder einer Reihe von Versammlungen, nk.
10. zborováti, -ȗjem, vb. impf. eine Versammlung (Versammlungen) abhalten, tagen, Jan., C., nk.
11. cerkvenozbǫ́rən, -rna, adj. Synodal-, Cig., Jan.
12. dežełnozbǫ́rən, -rna, adj. Landtags-, Levst. (Pril.), Nov., nk.
13. državnozbǫ́rən, -rna, adj. reichsräthlich, reichstäglich, Jan., nk.
14. državnozbǫ̑rski, adj. Reichsraths-, nk.; državnozborska volitev, Levst. (Nauk).
15. izbòr, -bóra, m. 1) die Auswahl, Mur., Cig., Jan.; na izbor mu je dano, er hat freie Wahl, Cig.; pusti Judom izbor ali voljo, Trub.; die Auswahl (der Gedanken, Worte), Cig. (T.); i. barv, das Colorit, Cig. (T.); — = volitev, Cig., Jan.; pravica izbora, Cig. (T.); ( hs.); — 2) der Ausbund, die Elite, Cig., Jan.; — na izbor oblečena, ausnehmend schön gekleidet ("fesch"), pri Fari- Štrek. (LjZv.).
16. izbǫ́rən, -rna, adj. 1) eine Auswahl gestattend: ima izborno blago, Dol.; — 2) auserlesen, gewählt, vorzüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kaj izbornega od krščanske cerkve govoriti, Krelj; i. in poučljiv razgovor, Jurč.; — 3) Wahl-, Cig.; izbǫ̑rni knez, der Kurfürst, Jan.; izborna država, das Wahlreich, Cig. (T.), Jes.; izborna sorodnost ( chem.), die Wahlverwandtschaft, Cig. (T.).
17. izbǫ̑rnik, m. der Wähler, der Wahlherr, Cig., Jan.; knez izbornik, der Kurfürst, Cig.
18. izbornoknę̑ški, adj. kurfürstlich, Cig.
19. izbǫ́rnost, f. 1) die Auserlesenheit, die Vorzüglichkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) pravica izbornosti, das passive Wahlrecht, Cig. (T.).
20. nerazbǫ́rən, -rna, adj. dumm, Cig.
21. 1. rázbor, -bóra, m. 1) die Unterscheidung, der Unterschied, Habd.- Mik., Guts.; — die Zergliederung, die Analysis, Cig. (T.); — 2) der Verstand, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.; — die Besonnenheit, Cig. (T.).
22. 2. rázbor, m. 1) = razor, die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Z., Jurč., Dol.; — 2) die Haarabtheilung auf dem Kopfe, M., Z.
23. 3. rázbor, m. = razbora, C., Poh., Rož.- Kres.
24. razbọ̑ra, f. die Langwiede, Mur.; die doppelte Langwiede beim Wagen, ( nam. razvora) Mik.
25. razbǫ́rən, -rna, adj. überlegt, besonnen, Cig., Jan., Levst. (Nauk), BlKr.; razborna stanovitnost, Cv.
26. razborı̑t, adj. verständig, Habd.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); razborita glavica, Erj. (Izb. sp.); — prim. hs. razborit, verständig.
27. razborı̑tost, f. die Verständigkeit, Erj. (Izb. sp.).
28. razbǫ́rnost, f. die Besonnenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razbornosti njegovi izročam kaj, ich stelle etwas seinem Ermessen anheim, Levst. (Pril.).
29. advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.
30. besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid- Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.- Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
31. dežę́łən, * -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
32. dvanajstı̑ja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje- Štrek. (Let.).
33. dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras- Štrek. (Let.).
34. elegāntən, -tna, adj. izboren in vkusen, elegant, Cig. (T.), nk.
35. gospóski, adj. Herren-; gosposka zbornica, das Herrenhaus, nk.; den Herrenleuten gehörig, sie betreffend, ihnen entsprechend; gosposke šege, po gosposko živeti, oblačiti se.
36. klāsičən, -čna, adj. izboren, zgleden, classisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — pogl. klasiški.
37. knę̑z, m. 1) der Graf, Meg., Alas., Guts., Dalm., Trub., Krelj; — 2) der Fürst, Mur., Cig., Jan., nk.; izborni k., der Wahlfürst, Cig., Jan., nk.; veliki k., der Großfürst, Cig., Jan., nk.
38. kōr, m. 1) das Chor, die Emporkirche; na koru peti; — 2) = zbor, der Chor, Cig. (T.), nk.
39. korāl, m. zborno, cerkveno petje, der Choral, Jan.
40. kǫ̑rarski, adj. die Domherren betreffend; k. zbor, das Domcapitel, Jan.
41. korīst, m. kdor v koru (zboru) poje, der Chorist, Cig., Jan., nk.
42. kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
43. mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).
44. obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).
45. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
46. odbórən, -rna, adj. 1) = izboren, C.; — 2) = odborski, Cig.
47. oddẹ̑łčən, -čna, adj. Abtheilungs-: oddelčni zbori, Abtheilungscollegien, DZ.
48. odvẹ̑tniški, adj. Advocaten-, nk.; odvetniška zbornica, die Advocatenkammer, nk.
49. okȓšək, -ška, m. der Stumpf, der Stutz, Jan.; o. državnega zbora, das Stumpfparlament, Pavl.
50. orkēstər, -stra, m. prostor v gledališču med odrom in pritličjem, odločen za godbo, godčevski zbor, das Orchester, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
51. parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
52. pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
53. položíti, -ím, vb. pf. legen, hinlegen; p. dete v zibel; p. denar na mizo; roko p. na srce; na jezik komu kaj p., einem etwas in den Mund legen, Cig.; p. pred občinski zbor (vorlegen), Levst. (Nauk); — živini p., dem Vieh Futter vorlegen; — trto p., die Rebe absenken, Mur.; — bolezen me je položila, die Krankheit hat mich ans Bett gefesselt, C., Gor.; erlegen: p. toliko novcev, kolikor je kvare, Levst. (Nauk); deponieren, Jan., Levst. (Rok.); niederlegen, ablegen, Cig., Jan.; orožje p., die Waffen strecken, Mur., Cig.; besedo p., (vor dem Sterben) zu sprechen aufhören, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se, sich legen; sich lagern, Cig.
54. postavodajáłən, -łna, adj. gesetzgebend, Jan.; postavodajȃłni zbor, Cig.
55. posvẹtováłən, -łna, adj. berathend: p. zbor, p. glas, Cig., nk.
56. prebı̑tək, -tka, m. 1) der Aufenthalt, Kremp.- M., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); v nebu p. (Wohnung) dobim, C.; tukaj nimam prebitka, hier ist nicht mein Verbleiben, Z.; — 2) der Überschuss, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; sferski p. ( math.), sphärischer Excess, Cig. (T.); p. od troškov, Levst. (Nauk); — der Überfluss; imeti česa na p., von einer Sache im Überflusse haben: imaš na izbor in prebitek vsega lepega, Zv.
57. predlǫ̑žba, f. 1) die Präsentation, Jan.; — 2) die Vorlage, DZ.; deželnozborska p., die Landtagsvorlage, Levst. (Pril.).
58. preložíti, -ím, vb. pf. 1) anders oder anderswohin legen, überlegen, umlegen; drva, deske p.; bolnika p.; — permutieren ( math.), Cig. (T.); — dislocieren, Cig.; p. se, übersiedeln, Polj.; — entwenden: ta posel rad kaj preloži, Cig.; — verlegen, verschieben, vertagen; p. dan, eine Tagsatzung erstrecken; zbor p., Cig., nk.; — 2) zum Bessern ändern, erleichtern, Cig.; ne morem p., ich kann es nicht ändern, Cig.; težavo komu p., Jsvkr.; rad bi si kako preložil, ich möchte mir meine Lage irgendwie verbessern, Cig.; Bog ti preloži trpljenje! Svet. (Rok.); p. komu kaj, jemanden von etwas dispensieren, ihm etwas nachsehen, Cig., C.; kazen p., Zora; temu se moraš pritožiti, kdor ti more preložiti, Jan. (Slovn.); — preložilo se mu je, es geht ihm besser, Cig.; — 3) (in eine andere Sprache) übersetzen, Jan.; — 4) = preobložiti, überladen, Cig.; p. koga, überbürden, C., Svet. (Rok.); — 5) p. knjigo z belimi listi, ein Buch interfoliieren, Cig.
59. razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.- Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
60. razslúti se, -slóvem, -slújem se, vb. pf. bekannt werden: hitro se je razslulo po vsem Krasu, Kras- Erj. (Torb.); nje razboritost se je razslula v deveto deželo, Npr.- Erj. (Torb.); — razslut, berüchtigt, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
61. sámčən, -čna, adj. samčen konj, ein einzeln eingespanntes Pferd, Bes.; — ledig ( v. Männern), C.; — samčna sodišča, Einzelgerichte ( opp. zborna sodišča, Gerichtshöfe), DZ.
62. sēkt, m. neka vrsta izbornega vina, der Sect, Cig.
63. sinōda, f. cerkveni zbor, die Synode.
64. sklèp, sklę́pa, m. 1) die Verknüpfung, Cig.; die Vereinigung, die Verbindung, der Bund, Cig., Jan.; s. pravovernih C.; v sklepu ostati z božjo pomočjo, C.; — 2) die Fuge, Jan.; po sklepih iz soda teče, das Fass rinnt an den Fugen, jvzhŠt.; — 3) das Gelenk, Meg., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z., Som.); Otrpnili so udje mi in sklepi, Preš.; po sklepih me trga, ich habe ein Reißen in den Gelenken, jvzhŠt.; — das Schlossband bei den Muscheln, Cig. (T.); — 4) = člen, das Glied, Dict., Jan., C., Trub.- Mik.; der Wirbel, Jan., C.; hrbtni sklepi, das Rückgrat, C.; — das Kettenglied, der Kettenring, Cig., Jan., C.; — 5) der Schluss, die Beendigung, Cig., Jan.; der Epilog, Cig. (T.); za s., zum Beschluss, Cig.; s. večdnevne svečanosti, Št.; — der Abschluss, Cig., Jan.; s. računov, der Rechnungsabschluss, Cig.; — 6) die Abschließung: s. miru, der Friedensschluss, Cig.; — 7) die Folgerung, der Schluss, Cig., Jan.; s. z verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); s. poddruženosti, podredbeni s., der Unterordnungsschluss, Cig. (T.); s. nasprotnosti, der Entgegnungsschluss, Cig. (T.); — 8) der Vorsatz, der Entschluss, der Beschluss; s. storiti, einen Beschluss oder Vorsatz fassen; trden s., ein fester Vorsatz; sklepi državnega zbora; božji sklepi, Gottes Rathschlüsse; — tudi: sklèp, sklépa.
65. 2. sklícati, -klı̑čem, vb. pf. zusammenrufen; s. hlapce k večerji; z bobnom s., zusammentrommeln; s. zbor, eine Versammlung einberufen; sklicana vojska, das aufgebotene, mobilisierte Heer, Cig. (T.).
66. 2. skolẹ́hati, -am, vb. pf. sich mühsam aufraffen, sich mühsam ans die Beine stellen, Jan., C.; mož skoleha in v sredo zbora stopi, Ravn.; — convalescieren, genesen, Cig., C.; = s. se, Dict., Cig., Trub.; na noge se s., Burg.; ( nam. vzk-).
67. sodíšče, n. der Gerichtsplatz, der Gerichtshof, das Tribunal, Mur., Cig., Jan.; das Gericht, Levst. (Nauk), nk.; okrajno, okrožno, deželno s., nk.; cesarstveno s., das Reichsgericht, obrtno s., das Gewerbegericht, zvršilno s., das Executionsgericht, razpoznalno s., das Cognitionsgericht, stečajno s., das Concursgericht, DZ.; zborna sodišča, Gerichtshöfe, samčna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
68. sǫ́dnji, adj. gerichtlich, Gerichts-, Cig., Jan., DZ., ogr.- C.; sodnji zbor, der Gerichtshof, Levst. (Zb. sp.); sodnja stopnja, die gerichtliche Instanz, Cig., Jan.; tek pravde po sodnjih stopnjah, der Instanzenzug, Cig.; sodnja kazen, gerichtliche Strafe, Levst. (Nauk); — sodnji dan, das jüngste Gericht; na sodnji dan, am Tage des (letzten) Gerichtes.
69. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
70. 2. stéči, stéčem, vb. pf. 1) erreichen, erlangen, erwerben, gewinnen, Habd.- Mik., Jan., C.; s. si zasluge, Šol., SlN.- C.; ne bo dobrega konca stekel, er wird kein gutes Ende nehmen, Z.; ( prim. hs. steći v istem pomenu); — 2) zusammenfließen, zusammenrinnen: voda na zemlji naj steče na en kraj, in prikaži se suhota, Ravn.- Valj. (Rad); — sich vereinigen: ošpice vkup steko, Kug.- Valj. (Rad); = s. se, Cig., Jan.; — sukno se v vodi steče (wird verdichtet), Z.; — 3) s. se, zusammenlaufen, sich versammeln, Prim.; otroci se v zbor steko, Levst. (Zb. sp.).
71. 2. svẹ́tən, -tna, adj. Rath-, Raths-: svẹ̑tni zbor, die Rathsversammlung, Ravn.; svetna hiša, das Rathhaus, Guts.- Cig.
72. svẹtováłən, -łna, adj. berathend, Cig.; svetovȃłni zbor, Cig.
73. ustavodájən, -jna, adj. constituierend: ustavodȃjni zbor, die Constituante, Jan. (H.).
74. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
75. vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — ( pren.) viharno zborovanje, nk.
76. zbirálọ, n. = zbor, die Versammlung, C.
77. zdrȗžba, 1) f. die Vereinigung, die Association, Cig., Jan.; die Fusion, Cig. (T.); die Union, Jan., Navr. (Let.); tri združbe (drei Körperschaften) volijo može v poslansko zbornico, Levst. (Nauk); — 2) m. der Brautführer oder der Führer der Kranzjungfer, vzhŠt.- C.; mladenič naprosi dva svojih najboljših prijateljev, da bi mu bila združbi, to je, strežnika na dan poročevanja, Mursko polje- Pjk. (Črt.).
78. zọ̑petən, -tna, adj. nochmalig, Jan.; zopetni zbor, DZ.
79. zvę́zən, -zna, adj. 1) Bundes-, Allianz-, Jan.; zvę̑zna država, der Bundesstaat, Jan., Cig. (T.); zvezni zbor, die Bundesversammlung, Cig.; zvezno svetovalstvo, der Bundesrath, DZ.; — 2) Verbindungs-, Cig.; zusammenhängend, communicierend, Cig. (T.); zvezna hodišča, Communicationsgänge, Levst. (Pril.); zvezna črta, die Communicationslinie, Cig.; — 3) zvezna moč, die Cohäsionskraft, Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani