zavetje (3)

1. zavẹ̑tje, n. der Schutz gegen den Wind; ein windsicherer Ort; drevo stoji v zavetju; — die vom Wind abgewandte Seite des Schiffes, das Lee, Cig.; — ( fig.) die Zuflucht, der Zufluchtsort; z. grešnikov; pravičen človek ima zavetje v smrti, Ravn.- Valj. (Rad); — to je zdaj v zavetju (= na varnem), Svet. (Rok.); — der Schutz; zavetja iskati pri kom; v zavetje ptičem, koristnim zemljedelstvu, imamo zakon, Levst. (Nauk); — zavẹtjè, kajk.- Valj. (Rad).
2. mȃternji, adj. mütterlich, Mutter-: maternja skrb, maternje zavetje, Str.
3. zavẹ̑trje, n. = zavetje, ein windsicherer Ort, Cig. (T.); — das Lee, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani