Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
zaton (6)
-
zatòn, -tǫ́na, m. 1) der Untergang der Sonne, Guts., Cig., Jan., C., Mik.; solnce gre v z., die Sonne geht unter, Cig.; (tudi: v zatone, Gor.); — 2) der Tümpel, C., Ljubljanska ok.; — 3) der Meerbusen, V.-Cig., Jan., C., Jes.; — 4) die Insel, ogr.- Mik., C.; — tudi: záton, Valj. (Rad).
-
zatǫ̑na, f. = zaton 1): solnce bo skoraj v božji zatoni, die Sonne wird bald untergegangen sein, Mur.
-
zatǫ̑nək, -nka, m. der Wasserschlund, M.; — eine tiefe Stelle im Bach, C.
-
zatóniti, -tǫ́nem, vb. pf. im Wasser versinken; — untergehen, Z.
-
zátonja, f. der Tümpel, ogr.- C.
-
zatǫ̑nje, adv. = zatoje, ebensoviel wert, ebenso gut: pšenica moja je z. kakor tvoja, delam z. ko ti, C., Št.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani