zastaven (3)

1. zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče- Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.
2. pòdzastȃvən, -vna, adj. podzastavna pravica, das Afterpfandrecht, DZ.
3. zastávnost, f. 1) die Pfandschaft (als Eigenschaft), Cig., Jan.; — 2) die tüchtige Anlage o. Constitution, die Corpulenz, Jan.; ( prim. zastaven 2)).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani