zase (85)

1. zasę̑bən, -bna, adj. privat, Privat-, Guts.- Cig., Jan., nk.
2. zasę̑bnica, f. eine Private, Cig., Jan..
3. zasę̑bnik, m. der Privatmann, Cig., Jan., C.
4. zasę̑bniški, adj. eine Privatperson betreffend, Privat-, Jan. (H.).
5. zasę̑bništvọ, n. der Privatstand, Jan. (H.).
6. zasebnoprávən, -vna, adj. privatrechtlich, DZ., Nov.
7. zasę̑bstvọ, n. der Privatstand, Cig.
8. zasę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) = zaleči, den Raum ausfüllen, Z.; — ausreichen, C., Z.; — 2) hineingreifen, übergreifen, Jan. (H.); — 3) mit Beschlag belegen, confiscieren, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 4) betreffen, C.
9. zasẹ̀d, -sẹ́da, m. 1) das Aufsitzen ( z. B. auf ein Pferd), Mur., Cig.; — 2) der Hinterhalt, Habd.- Mik.; die Nachstellung, Mur.
10. zasẹ̑da, f. der Hinterhalt, die Nachstellung, Cig., Jan., nk.; v zasedi biti, im Hinterhalte liegen, Cig.; napasti koga iz zasede, Erj. (Torb.).
11. zasẹdáč, m. der Nachsteller, C.
12. zasẹ́danje, n. 1) das Aufsitzen: z. konja, M.; — z. sedežev, das Einnehmen der Sitze, M.; — 2) das Nachstellen, M., C., kajk.- Valj. (Rad); kako bi mogel temu razbojniškemu zasedanju uteči? Krelj; — 3) (po hs.) die Session, nk.
13. zasẹ́dati, -am, vb. impf. ad zasesti; 1) aufsitzen: konje z.; Hlapci (so) konje zasedali, Npes.-K.; (einen Platz) besetzen; z. sedeže; čebele panj zasedajo, Lašče- Levst. (M.); — pohlepnost zaseda srce, kajk.- Valj. (Rad); — 2) nachstellen: z. koga, Cig., kajk.- Valj. (Rad); neprijatelji me zasedajo, C.; (z. komu, Mur.).
14. zasẹdávanje, n. das Nachstellen, C.; od vražjega zasedavanja oslobodi nas! ogr.- Valj. (Rad).
15. zasẹdávati, -am, vb. impf. = zasedati 3), Mur.; z. koga, jemandem nachstellen, M.; (zasedjavati, ogr.- Valj. [Rad]).
16. zasẹ́davəc, -vca, m. der Nachsteller, der Lauerer, ogr.- C.
17. zasẹ̑dba, f. 1) die Besetzung, die Occupation, Nov., Navr. (Let.); — 2) der Hinterhalt, Hip. (Orb.).
18. zasẹ́dən, adj. nachstellerisch, Jan.
19. zasẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sitzend bedecken: Komaj tol'k' oplela, kar je s svojo kiklo zasedela! Npes.-K.; — 2) versitzen: čas z.; — durch Sitzen starr, stumpf werden lassen: z. si nogo, Levst. (M.); — 3) z. se, zu lange sitzen; sich starr sitzen, Z.; durch Sitzen unpass werden, Cig.; — 4) z., haften bleiben: cmok mu zasedi na jeziku, Glas.
20. zasẹ̑dki, m. pl. die Nachstellungen, C.
21. zasedláriti, -ȃrim, vb. pf. mit dem Sattlerhandwerk verlieren, Cig.
22. zasedláti, -ȃm, vb. pf. 1) versatteln, Cig.; — 2) = osedlati, Jan.
23. zasẹdljìv, -íva, adj. gerne nachstellend, hinterlistig, Mur., Svet. (Rok.).
24. zasẹ̑dnik, m. der Nachsteller, der Wegelagerer, Cig., Jan.
25. zasẹ́dobe, adv. (= za se dobe), um diese Zeit herum, C.
26. zasẹdováti, -ȗjem, vb. impf. = zasedati, Mik.
27. zasẹdovȃvəc, -vca, m. = zasednik, Jan.
28. zasèg, -sę́ga, m. der Eingriff: z. na poštenje, die Ehrenantastung, Cig.
29. zasę̑ga, f. 1) die Beschlagnahme, die Confiscation, Cig. (T.), DZ.; — 2) der Eingriff: z. v tuje pravice, C.; — 3) die Anzüglichkeit, Cig.
30. zasę́gati, -am, vb. impf. ad zaseči; 1) confiscieren, Cig. (T.); — 2) z. koga, necken, sticheln, V.-Cig., C.; = zabavljati komu, očitati, Savinska dol.; tudi: z. na koga, Cig.; — z. koga, von jemandem anzüglich sprechen, Cig.; — 3) ausreichen, Z.
31. zasegljìv, -íva, adj. anzüglich, beleidigend, Cig., C.
32. zasegljívost, f. die Anzüglichkeit, Cig.
33. zasegováti, -ȗjem, vb. impf. = segati, einschlagen: v kak oddelek z., DZ.
34. zasəhníti, -sáhnem, vb. pf. = usehniti, Cig., Jan.
35. zasəhtẹ́ti, -ím, vb. pf. im Wachsthum zurückbleiben, verkümmern, Z.
36. zasẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) durch Säen anbauen, säen; vrag je ljuljko med pšenico zasejal; les z., eine (künftige) Waldung ansäen, Cig.; z. se, sich durch ungesäeten Samen vermehren, Cig.; drevje se je zasejalo, das Holz ist angeflogen, Cig.; zasejan les, angeflogenes Holz, Cig.; — z. bolezen po kakem kraju, einen Ort mit einer Krankheit anstecken, Cig.; ta kuga se je k nam zasejala (hat sich bei uns eingenistet), Z.; — unter die Leute bringen, ausbringen, Cig.; — 2) = napačno sejati, versäen, Cig.; — 3) z. kaj, etwas verlieren, C.
37. zasẹjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasejati; säen; drevje se zasejuje, das Holz fliegt an, Cig.
38. zasẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Hackenhieb, Cig.; — der Einhau: limanice vtikati v zaseke, Glas.; der Einschnitt ( z. B. in einem Balken, worein ein anderer passt), die Lasche, Cig. (T.); — der Einschnitt ( math.), Cig. (T.); — 2) = zaseka 2), der Verhau, Jan., Bes.; — 3) = zaseka 3), eingehackter Speck, Mur., C., Mik.
39. zasẹ̑ka, f. 1) der Einschnitt, Jan.; — die Lache (im Forstwesen), Cig.; — 2) eine Reihe von gefällten Bäumen, der Verhau, Cig., Jan., Cig. (T.), Burg. (Rok.); — die Besitzgrenze im Walde, Ig (Dol.); — ein aufgeworfener Erdzaun, C.; lovska z., die an der Grenze aufgeackerte Wildbahn, Cig.; — das Gehege, Meg., C.; — 3) verhackter Speck, Mur., Cig., C., Mik.; tudi: zásẹka, Gor., Št.
40. zasẹkáč, m. 1) das Bindermesser, C.; — 2) der Setzhammer der Hufschmiede, DZ.
41. zasẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) durch gefällte Bäume versperren, verhauen: pot z., Cig.; — verhegen, C., Z.; — 2) hineinhauen, einhacken; sekiro v drevo z.; — z. se s kremplji v kaj, sich in etwas verkrallen, Cig.; — 3) anhauen, anschlagen: drevo z., den Baum durch Anhauen bezeichnen, Cig.; z. smreko, da bi rajša smolo cedila, Jurč.; — 4) z. se, sich verhacken: mesar se je zasekal, der Fleischer hat beim Hauen die Stücke verdorben, Cig.; — 5) verhacken, zerhacken, Mur.
42. zasẹkávati, -am, vb. impf. = zasekovati: tujščina je začela z. (fieng an einzudringen) v nekdanji čisti govor, Levst. (Nauk).
43. zasẹ̑kljiv, adj. kdor rad vsako besedo drugim presekuje, der es liebt ins Wort zu fallen, zu widersprechen, Ig (Dol.).
44. zasẹkovȃnje, n. 1) das Verhauen, Cig.; — 2) das Hineinhacken.
45. zasẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zasekati; 1) Verhaue machen, verhauen; ( pren.) le-to tebi pot zasekuje, da ne moreš naprej, Kast.; — 2) hineinhacken.
46. zasę̑łək, -łka, m. der Weiler, Cig. (T.); — hs.
47. zaselı̑təv, -tve, f. die Colonisierung, Z.
48. zaséliti, -sę́lim, vb. pf. besiedeln, C., Z.; deželo z., LjZv.
49. zasę̑lje, n. der Weiler, Cig. (T.); povabiti koga na svoje z. (auf seine Besitzungen), SlN.; die Villa, Vrt.; hladno poletno z., Let.; zaselje poleg zaselja, drugo lepše od drugega, LjZv.
50. zaseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zaseliti, Z.
51. zasẹmeníti se, -ím se, vb. pf. = zasejati se, sich durch (ungesäeten) Samen vermehren, V.-Cig.
52. zasẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasenčiti, Jan.; gozd je zasenčeval (zasẹ́nčeval) zeleno tratino, Jurč.
53. zasẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. durch einen Schatten verdunkeln, in den Schatten stellen, beschatten, Dict., Cig., Jan.; oko ni zasenčeno, Žnid.
54. zasẹ̑nčje, n. ein schattiger Ort, Jurč.; der Schattengang, Jan.
55. zasẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. = zasenčiti, Cig.
56. zásəp, -spa, m. der Wall, die Schanze, Meg., Dalm., Cv.; z. delati, nanesti, Dalm.; zasə̀p, -spà, Valj. (Rad).
57. zasəsáti, -ȃm, vb. pf. zu saugen anfangen, Cig.
58. zasẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) sich setzend einnehmen, einen Platz besetzen; vse stole so zaseli, Mur.; mesto komu z.; prestol z., den Thron besteigen, Cig., nk.; miza je zasedena, der Tisch ist besetzt, Cig.; peč je zasedena okoli in okoli, Jsvkr.; konja z., sich zu Pferde setzen; Zasede konj'ča brzega, Npes.-K.; — muha meso zasede, die Fliege beschmeißt das Fleisch, C.; — 2) mit einem Hinterhalt besetzen: zaseli so cesto, Kras- Erj. (Torb.); z. komu, jemandem einen Hinterhalt legen, auflauern, ogr.- C.; divji petelin je zaseden (ist "eingerichtet"), Št.; kuga se kje zasede (wird heimisch), C.; — z. se, sich versitzen, sich starr sitzen, Z.; — z. se, starr werden, gerinnen: beljačec se zasede, Bleiw. ( Let.); mleko se zasede, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); zasedena kri, unterlaufenes Blut; ( pogl. sesesti).
59. zasẹ̀v, -sẹ́va, m. der Anflug (im Forstwesen), Jan.
60. zasẹ́vati, -am, vb. impf. ad zasejati; säen, ansäen, Cig., Jan., C., M.; rodi zemlja travo ino zelje, katero se zaseva, Dalm.; vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev in zasevajo mlada drevesa, Ravn.- Valj. (Rad).
61. zasẹ̑vək, -vka, m. der Anflug (im Forstwesen), Jan.
62. zasẹ́vən, -vna, adj. zum Anbau geeignet, baufähig, Jan.
63. zasę́zanje, n. = zaseganje, die Beschlagnahme, DZ.
64. zasę́zati, -zam, vb. impf. = zasegati, Levst. (Nauk).
65. goščȃva, f. 1) das Dickicht, dichtes Gestrüppe, dichter Wald; V odljudni goščavi sam zase živi, Preš.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Dict., Mur., Cig.; oljna goščava, der Oelsatz, DZ.; — goščava ali drožje, Krelj; — bule s črno goščavo, Schwarzgeschwülste, Strp.
66. kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; ( hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.- Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. ( Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.
67. 2. košenína, f. na kosce razrezana (razkošena) slanina = zaseka, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
68. krę́mpəlj, -plja, m. 1) die Kralle; kremplje zasekati v kaj, mit den Krallen etwas packen, Cig.; = k. zasaditi, Z.; — prim. krampelj; — 2) kremplji = krplje, die Schneeschuhe, Ravne- Štrek. (LjZv.).
69. lastnína, f. das Eigenthum; zasebna l., das Privateigenthum, Cig.; — = lastina, die Ueberlandgründe, Ig, Železniki ( Gor.).
70. pregradíti, -ím, vb. pf. 1) (mittelst einer Scheidewand, eines Zaunes, einer Schranke, eines Dammes u. dgl.) abtheilen; hlev s steno, polje s plotom, vodo z jezom p.; z zaseko p. kaj, durch gefällte Bäume versperren, verhauen, Cig.; pregrajen svet, coupiertes Terrain, Cig.; — 2) hemmen, hindern, C.
71. privātən, -tna, adj. zaseben, Privat-.
72. samosẹ̑vəc, -vca, m. 1) die selbstgewachsene Pflanze, (die nicht absichtlich gesäet worden ist), Cig., Jan., Svet. (Rok.); pos. o krompirju, ki se sam zaseje, C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); (o ovsu), Cig.; = samoraslo drevo, Blc.-C.; — 2) eine Art Moorhirse (sorghum halepense), Rihenberk- Erj. (Torb.).
73. samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.- Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.- Erj. (Torb.).
74. sekvēstər, -stra, m. neka vrsta zasege; tudi: upravitelj tako zasežene stvari, der Sequester.
75. sēsija, f. zasedanje, die Session, Cig. (T.).
76. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
77. začŕtiti, -čȓtim, vb. pf. drevo z., t. j. zasekati mu lub, da usahne, Tolm.
78. zakrížati, -am, vb. pf. mit einem Kreuze bezeichnen, Cig.; drevesa z. (abplätzen), Cig.; čebele v duplu z. = križ zasekati v duplo v znamenje, da so že najdene, Levst. (M.); zakrižan pajek, Škrinj.; = z. se, sich bekreuzen, Burg.
79. zasíhati, -sı̑ham, vb. impf. ad zasehniti; versiegen, Cig.
80. zasǫ̑bən, -bna, adj. = zaseben (privat), Jan., C., nk.
81. zasǫ̑bnica, f. = zasebnica, Jan.
82. zasǫ̑bnik, m. = zasebnik, der Privatmann, Jan., C., Levst. (Nauk); danes je bil zasobnik, brez javne službe, Jurč.
83. zasobnoprávən, -vna, adj. = zasebnopraven, privatrechtlich, Levst. (Nauk).
84. zbȃdanje, n. das Stechen; — das Sticheln ( fig.); z. z besedami; zasegljivo z., die Aufzieherei, Cig.
85. žílica, f. dem. žila; 1) das Äderchen; — 2) suha ž., die Flechse, Jan.; — 3) die Rippe (an Blättern), Cig., Jan.; — die Flader, die Maser im Holz und Stein, Jan.; die Zaser ( bot.), Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani